Cena kirurške operacije še vedno neznana

Ljubljana – Slovenija bo za plačilo zdravljenja bolnikov v bolnišnicah letos porabila predvidoma 1,785 milijarde evrov iz zdravstvene blagajne. Pri tem pa se še vedno ne ve, koliko zdravstvena storitev v resnici stane. Stroškovne analize sistema Slovenija še ni naredila. To velja danes za eno večjih napak.

Na to je Slovenijo v okviru analize zdravstva spomnil Wilm Quentin iz Berlina, član Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme. Povedal je, da bo treba DRG-model (Diagnosis Related Group ali po slovensko Skupine podobnih primerov – SPP) plačevanja bolnišničnih zdravstvenih storitev posodobiti in razviti, pri tem pa določiti, katera institucija bo sploh odgovorna za razvoj plačilnega modela. Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je napovedala nov katalog zdravstvenih storitev, nove »uteži« in sploh prenovo modela SPP. Za kaj gre?

Cene na pamet

Ko je Slovenija leta 2003 od Avstralcev odkupila SPP-model, je bolezni šifrirala, nikoli pa ni izračunala, koliko v resnici stane zdravljenje vsake od 665 skupin bolezni. Do osnovne plačilne enote (uteži) je prišla, poenostavljeno povedano, tako da je razdelila tedanjo količino denarja na število vseh bolnišničnih zdravljenj v državi. Čeprav je bilo takrat načrtovano, da bo sistem v nekaj letih postopoma ovrednoten, se to ni zgodilo. ZZZS še danes uporablja »na pamet« izračunano utež, ali, kot pravijo na ZZZS, je šlo za parcialne prilagoditve cen le pri tistih storitvah, ki so jih izvajalci označili za podvrednotene. Zadevo dodatno zapleta dejstvo, da je Slovenija leta 2013 kupila novo različico avstralskega modela (6.0), ki pa je bila po navedbi ZZZS uporabljena zgolj administrativno in je menda sploh sporna, saj je niti v Avstraliji ne uporabljajo. Vsekakor bi bilo treba v Sloveniji narediti stroškovno analizo zdravstva, torej sešteti vse stroške, ki pri posamezni diagnozi nastanejo. Ker tega v Sloveniji do danes niso naredili, Slovenije ni na seznamu držav, ki SPP (DRG) model uporabljajo. Slovenija uradno in dejansko torej ne uporablja SPP plačilnega modela.

Nelogičnosti in poljubnost

Kakorkoli, utež, po kateri plačuje ZZZS bolnišnice, je danes za regionalne bolnišnice 1132 evrov, za UKC Maribor 1434, za UKC Ljubljana pa 1613 evrov. To je precej manj kot v drugih evropskih državah in v matični Avstraliji (tu 2930 evrov). Poleg tega v večini drugih držav k plačilu bolnišnične storitve prispeva približno polovico denarja država (torej splošni proračun), pri nas pa pičle tri odstotke denarja, kar je najmanj v Evropi. Bolnišnice imajo zaradi tega finančne težave, ustavile so razvoj, 80 odstotkov opreme imajo zastarele, postajajo plačilno slabo sposobne (več mesecev zamujajo s plačili dobaviteljem).

Nejasna vsebina cen povzroča tudi niz nelogičnosti v financiranju bolnišnic. Mediji jih opazimo, kadar kateri izvajalec opozarja na podfinanciranost, denimo transplantacij, ki stanejo precej več, kot ZZZS plača. Iz plačilnega modela so se, na primer, izmuznili zdravo rojeni otroci, katerih oskrbe ZZZS sploh ne plačuje, je povedal Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov. Za ginekologijo specializirane bolnišnice imajo zaradi splošne podcenjenosti njihovih storitev finančne težave, drugod pa se denar preliva in je torej financiranje netransparentno. Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice, je povedal, da se cene spreminjajo tudi povsem poljubno. Vrednost uteži za porode in splave je bila februarja 2015 nepričakovano spremenjena, kar je pomenilo za njihovo bolnišnico 127.000 evrov manj pri poračunu za leto 2014, je povedal. Meni, da so takšne nepričakovane spremembe uvedene namenoma za doseganje želenih finančnih rezultatov (drugih) bolnišnic. V cenah marsikaj ni zajeto ali pa se ne plačuje v celoti (na primer amortizacija). Skratka, popolnoma jasno je, da je cene v zdravstvu treba urediti.

Kdo bo izračunal

Kdo bo izvedel izjemno pomembno stroškovno analizo sistema, ki bo na novo razporedila denar med bolnišnicami? Leta 2010 je bilo dogovorjeno, da jo bo naredilo Združenje zdravstvenih zavodov, a je ni. Zato jo je hotel narediti ZZZS, pa jim združenje ni posredovalo podatkov, je povedal Damjan Kos iz ZZZS. Metod Mezek iz združenja pa, da je ZZZS hotel prevrednotiti samo precenjene storitve, kar bi pahnilo bolnišnico v dodatne izgube. Združenje se zavzema za prevrednotenje celotnega sistema, kar je edino logično. Mezek pravi, da je treba cene nujno povišati, saj sistem ne bo več dolgo zdržal. Tudi v. d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin meni, da v sistemu manjka nekaj sto milijonov letno. Kdo ga bo ovrednotil, torej dejansko izračunal, kako in kaj?

Jasno je, da med ZZZS in bolnišnicami obstaja konflikt interesov. Zato so bile v tujini za stroškovno analizo sistema in določanje referenčnih cen, izračunanih na primeru nekaj bolnišnic, ki veljajo za vse bolnišnice, odgovorne (neodvisne) agencije. Cene za storitve se drugod prenavljajo vsako leto, pri nas pa storitve niso še niti ovrednotene.