Cene polnih šolskih torb so za mnoge vrtoglave
Število prosilcev za pomoč pri nakupu se ne zmanjšuje, med cenami kompletov delovnih zvezkov so bistvene razlike.
Odpri galerijo
Stigma pri šolarjih, ki nimajo potrebščin, primerljivih z vrstniki, lahko pusti dolgoročne posledice. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Več humanitarnih organizacij te dni poziva k donacijam za nakup šolskih potrebščin. Čeprav je do novega šolskega leta več kot mesec dni, marsikateremu staršu misli že uhajajo k nakupu delovnih zvezkov in drugega učnega gradiva. Poleg tega, da je ta za številne velik finančni zalogaj, se cene delovnih zvezkov po posameznih šolah razlikujejo.
Seznam z zvezki, barvicami, voščenkami in drugimi predlaganimi šolskimi potrebščinami za osnovnošolce se zdi marsikateremu staršu neskončno dolg. Za učno gradivo prvošolca lahko v papirnici odštejejo okoli petdeset evrov, kaže izračun na podlagi seznama ene od naključno izbranih ljubljanskih osnovnih šol. Ko k temu prištejejo novo šolsko torbo, peresnico in nekatere druge osnovne pripomočke, ki jih potrebuje učenec prvega razreda, se lahko strošek nakupa povzpne do sto petdeset evrov ali več.
Medtem ko si lahko učenci učbenike večinoma brezplačno izposodijo v šolskih skladih, za katere je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lani namenilo 3,7 milijona evrov, morajo starši otrokom od drugega razreda poleg potrebščin kupiti tudi delovne zvezke. Učitelji so pri odločitvi, katere bodo pri pouku uporabljali, samostojni, saj jih strokovni svet, drugače kot učbenike, ne predpisuje, zato so med posameznimi šolami razlike pri številu in ceni.
Izbor za vsako šolo in vsak razred je vsako leto lahko čisto drugačen, komentirajo v Mladinski knjigi. Po njihovih podatkih stane komplet delovnih zvezkov od trideset do skoraj dvesto evrov (predvsem zadnja triada) za posamezni razred. Med šolami z najdražjimi in najcenejšimi delovnimi zvezki v vseh devetih razredih je bilo v prejšnjem šolskem letu po izračunih Zveze aktivov svetov staršev Slovenije kar 571 evrov razlike. Na ministrstvu komentirajo, da lahko starši učiteljev izbor delovnih zvezkov tudi zavrnejo, za šolske potrebščine pa se na podlagi predlaganih odločijo samostojno.
Vendar stigma pri šolarjih, ki nimajo potrebščin, primerljivih z vrstniki, lahko pusti pri marsikomu dolgoročne posledice, opozarjajo v številnih humanitarnih organizacijah in društvih. V teh dneh so začeli akcije zbiranja učnega gradiva za družine, ki si vstop v šolo težko privoščijo.
»Pomoč potrebujejo tudi tiste, ki za silo shajajo skozi leto in ne prejemajo socialne pomoči. Nakup šolskih potrebščin za marsikoga presega njihove zmožnosti,« razlaga Peter Tomažič iz Slovenske karitas, kjer za nakup več let pomagajo zbirati finančna sredstva.
Ugotavljajo, da boljše gospodarske razmere niso vplivale na število otrok, ki prejemajo njihovo pomoč. Pričakujejo, da bo njihovo število tako kot v zadnjih letih preseglo 12.000. Šesto leto zapored šolske potrebščine pomagajo zbirati tudi v Zvezi prijateljev Mladine, kjer se so leta 2013 pomagali 500 otrokom, lani pa 1700.
Koliko je zares staršev, ki otrokom težje zagotovijo učna gradiva, je težko oceniti, komentira predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan: »Trudijo se, da bi bila razlika med njihovimi otroki in vrstniki, ki imajo več, čim manjša. Revščina se je spremenila v prikrite oblike.« Možnosti za subvencioniranje je na šolah veliko, poudarja, vendar dodaja: »Prepričan sem, da za pomoč ne zaprosi vsak, ki bi jo potreboval. Marsikdo se tega neupravičeno sramuje.«
Meni, da je sredstev za obnovo učbeniškega sklada v zadnjih letih dovolj in podpira zagotovitev sredstev za nakup učnih gradiv za prvošolčke. Hkrati poudarja, da nepotrjenost delovnih zvezkov lahko vpliva na kakovost učenja. Razlike med delovnimi zvezki pomenijo tudi različno strokovnost, ki pa je marsikdaj dvomljiva. Ravno ta pa bi morala biti pri odločitvi, katera učna gradiva izbrati, najpomembnejši kriterij.
Seznam z zvezki, barvicami, voščenkami in drugimi predlaganimi šolskimi potrebščinami za osnovnošolce se zdi marsikateremu staršu neskončno dolg. Za učno gradivo prvošolca lahko v papirnici odštejejo okoli petdeset evrov, kaže izračun na podlagi seznama ene od naključno izbranih ljubljanskih osnovnih šol. Ko k temu prištejejo novo šolsko torbo, peresnico in nekatere druge osnovne pripomočke, ki jih potrebuje učenec prvega razreda, se lahko strošek nakupa povzpne do sto petdeset evrov ali več.
Medtem ko si lahko učenci učbenike večinoma brezplačno izposodijo v šolskih skladih, za katere je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lani namenilo 3,7 milijona evrov, morajo starši otrokom od drugega razreda poleg potrebščin kupiti tudi delovne zvezke. Učitelji so pri odločitvi, katere bodo pri pouku uporabljali, samostojni, saj jih strokovni svet, drugače kot učbenike, ne predpisuje, zato so med posameznimi šolami razlike pri številu in ceni.
Infografika: Delo
Prikrita revščina
Izbor za vsako šolo in vsak razred je vsako leto lahko čisto drugačen, komentirajo v Mladinski knjigi. Po njihovih podatkih stane komplet delovnih zvezkov od trideset do skoraj dvesto evrov (predvsem zadnja triada) za posamezni razred. Med šolami z najdražjimi in najcenejšimi delovnimi zvezki v vseh devetih razredih je bilo v prejšnjem šolskem letu po izračunih Zveze aktivov svetov staršev Slovenije kar 571 evrov razlike. Na ministrstvu komentirajo, da lahko starši učiteljev izbor delovnih zvezkov tudi zavrnejo, za šolske potrebščine pa se na podlagi predlaganih odločijo samostojno.
Vendar stigma pri šolarjih, ki nimajo potrebščin, primerljivih z vrstniki, lahko pusti pri marsikomu dolgoročne posledice, opozarjajo v številnih humanitarnih organizacijah in društvih. V teh dneh so začeli akcije zbiranja učnega gradiva za družine, ki si vstop v šolo težko privoščijo.
»Pomoč potrebujejo tudi tiste, ki za silo shajajo skozi leto in ne prejemajo socialne pomoči. Nakup šolskih potrebščin za marsikoga presega njihove zmožnosti,« razlaga Peter Tomažič iz Slovenske karitas, kjer za nakup več let pomagajo zbirati finančna sredstva.
Ugotavljajo, da boljše gospodarske razmere niso vplivale na število otrok, ki prejemajo njihovo pomoč. Pričakujejo, da bo njihovo število tako kot v zadnjih letih preseglo 12.000. Šesto leto zapored šolske potrebščine pomagajo zbirati tudi v Zvezi prijateljev Mladine, kjer se so leta 2013 pomagali 500 otrokom, lani pa 1700.
Preberite še:
Šolske torbe polnijo gradiva, ki jih nihče ne potrdi
Šolske torbe polnijo gradiva, ki jih nihče ne potrdi
Ključna je kakovost
Koliko je zares staršev, ki otrokom težje zagotovijo učna gradiva, je težko oceniti, komentira predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan: »Trudijo se, da bi bila razlika med njihovimi otroki in vrstniki, ki imajo več, čim manjša. Revščina se je spremenila v prikrite oblike.« Možnosti za subvencioniranje je na šolah veliko, poudarja, vendar dodaja: »Prepričan sem, da za pomoč ne zaprosi vsak, ki bi jo potreboval. Marsikdo se tega neupravičeno sramuje.«
Meni, da je sredstev za obnovo učbeniškega sklada v zadnjih letih dovolj in podpira zagotovitev sredstev za nakup učnih gradiv za prvošolčke. Hkrati poudarja, da nepotrjenost delovnih zvezkov lahko vpliva na kakovost učenja. Razlike med delovnimi zvezki pomenijo tudi različno strokovnost, ki pa je marsikdaj dvomljiva. Ravno ta pa bi morala biti pri odločitvi, katera učna gradiva izbrati, najpomembnejši kriterij.
