Tiskane izdaje
Ljubljana – Krize na nepremičninskem trgu je konec. Na ravni države so lani – ob rahlem porastu števila transakcij – cene stanovanjskih nepremičnin ostale na ravni iz leta 2014. A Slovenija ni povsem homogena, vsak regionalni trg »diha« nekoliko drugače.
Geodetska uprava RS je v svojem letnem poročilu za leto 2015 analizirala tudi dogajanje na posameznih regionalnih in tržnih analitičnih območjih. Število v letu 2015 evidentiranih poslov (z rabljenimi in novimi nepremičninami) in povprečne cene, izračunane iz izčiščenih podatkov o prodaji rabljenih stanovanj prikazuje graf, dodali pa smo še nekaj značilnosti posameznih regij.
Zaloga je skoraj pošla
Osrednjeslovenska: Večji del nepremičninskih transakcij se zgodi v Ljubljani. Najdražja stanovanja so v Centru (v povprečju lani 2340 evrov za kvadratni meter, kar je za okoli 15 odstotkov nad cenami v preostali Ljubljani). Zaloga novih stanovanj je lani skoraj pošla. Po oceni geodetov je bilo konec leta tu naprodaj okoli 550 prvič vseljivih stanovanj (brez Celovških dvorov), leto prej še 800. Trg z družinskimi hišami še vedno upada.
V okolici Ljubljane, kjer so rabljena stanovanja stala v povprečju po 1610 evrov za kvadratni meter, so censko najviše kotirala stanovanja v Grosupljem, Domžalah in Medvodah. Zaloge iz preteklih let so razprodali. Cene hiš v okolici Ljubljane (v povprečju po 155.000 evrov) so bile sicer za četrtino nižje od tistih v mestu, oddaljenejše pa celo za 50 do 60 odstotkov nižje, a je število prodaj lani glede na leto prej kljub vsemu upadlo.
Gorenjska: V Kranju se je v nasprotju z ostalo Gorenjsko trgovanje skrčilo za desetino, stanovanje pa je stalo okoli 1560 evrov za kvadrat. V turističnih krajih so se cene najbolj znižale; v Kranjski gori denimo na povprečnih 2060 evrov. Zaloge neprodanih stanovanj se praznijo, na obzorju je nekaj novih iz manjših projektov. Kar zadeva hiše, je vzorec transakcij sicer skromen, a analitiki že zaznavajo trend rasti cen.
Presežna ponudba ob morju
Goriška: Povprečna cena rabljenega stanovanja v Novi Gorici z okolico je bila lani 1460 evrov za kvadratni meter, bistveno manj so prodajalci iztržili v Ajdovščini in Bovcu (1220 oziroma 1100 evrov). Nepremičninski trg so zaznamovale prodaje zalog na javnih dražbah po za 35 do 50 odstotkov nižjih cenah od izhodiščnih. Po oceni je na Goriškem in Vipavskem neprodana zaloga približno 50 prvič vseljivih stanovanj in dvajsetih hiš.
Obala je edino analitično območje, kjer se je obseg poslov lani glede na leto prej zmanjšal. Kljub upadanju cen in tradicionalnemu zanimanju kupcev iz notranjosti Slovenije ponudba na tem območju očitno še vedno presega povpraševanje. Povprečne pogodbene cene rabljenih stanovanj v Kopru so bile med 1700 in 2000 evri za kvadrat, v središču Pirana okoli 2000 evrov in v Portorožu okoli 2400 evrov. Štiri hiše so bile prodane po več kot 500 tisočakov, najdražja v Izoli za 1,1 milijona evrov. V Kopru je v stečajih ujetih okoli 450 stanovanj v treh nasedlih projektih (Nokturno, Zeleni gaj, Ferrarska), izolsko sosesko Livade s 190 stanovanji bodo prodajali letos.
Kraško območje ima od vseh najmanjši nepremičninski fond. Povprečna cena rabljenih stanovanj je bila tam lani za 5 odstotkov nižja kot leto prej. Zaloge neprodanih stanovanjskih nepremičnin iz preteklih let so v tem delu Slovenije še vedno precejšnje, okoli 160 enot, neprodanih pa ostaja tudi okoli 40 hiš.
Notranjska: Povprečna cena rabljenih stanovanj se je v regiji, kjer ni večjih mest, znižala za 12 odstotkov, cena hiš pa je rahlo zrasla.
Dolenjska: Promet s stanovanji se je lani povečal kar za petino, cene pa so upadle. V Novem mestu so rabljena stanovanja prodajali v povprečju po 1260 evrov za kvadratni meter, denimo v Beli Krajini pa zgolj po 710 evrov za kvadrat. Ponudba novih stanovanj se krči, manj dejaven je bil trg s hišami. Je pa za Dolenjsko značilna presežna ponudba zazidljivih zemljišč, njihove cene pa ne upadajo več.
Najcenejše je stanovanje v Posavju
Posavska: Cene stanovanj v Posavju so med najnižjimi v Sloveniji, tudi zaradi visoke starosti fonda. Rabljeno stanovanje je v Zasavju lani stalo okoli 700 evrov za kvadrat. Povprečna cena hiše je zrasla in sicer na 63.000 evrov.
Savinjska: Promet s stanovanji je upadel za desetino, nasprotno pa je v Celju stanovanjski trg oživel. Povprečna cena v Celju: 1050 evrov za kvadratni meter. Cene hiš, ki jih je na trgu kar precej, so rahlo zrasle.
Koroška: Povprečna cena v Slovenj Gradcu je bila 1030 evrov na kvadratni meter, drugod na območju med 800 in 900 evri. Cene stanovanj in hiš še upadajo.
Štajerska je drugi največji stanovanjski trg. Lani se je število prodaj stanovanj povečalo za petino, povprečna cena pa je minimalno zrasla. Drugod po Štajerski ni dosegla niti tisočaka na kvadratni meter. Trend oživljanja trga se je nadaljeval, upadanje cen stanovanj se je ustavilo, zaradi nizke kupne moči pa analitiki pomembnejše rasti prometa ali censkega preobrata še ne pričakujejo prav kmalu. Povprečna hiša v Mariboru je stala 106.000 evrov.
V Pomurju še ni prišlo do prave oživitve stanovanjskega trga, za kar je kriva manjša kupna moč in večja brezposelnost. V Murski Soboti je bilo mogoče povprečno stanovanje kupiti za 880 evrov na kvadrat, hišo pa že za 88.000 evrov. Sicer je hiša v Pomurju stala okoli 49.000 evrov.
