Centri odličnosti morajo odličnost še dokazati

Ljubljana – Konec leta se bo izteklo štiriletno financiranje – pretežno iz evropskih strukturnih skladov – naših osmih centrov odličnosti (CO) in sedmih kompetenčnih centrov (KC). Pristojni ministrstvi napovedujeta nadaljnjo finančno podporo tovrstnim centrom, vendar ne nujno obstoječim.

To smo slišali tudi na nedavni konferenci o izkušnjah in prispevku CO in KC, ki sta se je udeležila tudi predstavnik generalnega direktorata evropske komisije za regionalno politiko Raphael Goulet in naš minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

Minister je na naše vprašanje, ali lahko obstoječi centri odličnosti in kompetenčni centri računajo na nadaljnjo javno podporo, odgovoril, da se njihovo financiranje ne bo samoumevno nadaljevalo. »Vsekakor bomo prihodnje leto znova vlagali v te razvojne instrumente. Ne vemo pa še, katere od teh centrov bomo še naprej financirali in katerih ne. Treba bo resno oceniti dosedanje rezultate in ugotoviti, kateri CO in CK so bili zares dobri in kateri niso bili tako dobri. V prihodnjih šestih mesecih bomo opravili to analizo.« Po ministrovih besedah se je »evalvacijska zgodba« že začela z omenjeno konferenco.

Menda same zgodbe o uspehu

Sodeč po tem, kar so povedali predstavniki centrov, so prav vsi menda že postali zgodbe o uspehu, kar utemeljujejo z množico novoustvarjenih gospodarskih navez in tudi že konkretnih dogovorov, tudi takšnih, ki segajo na druge celine – z inovacijami in patenti, novoustanovljenimi podjetji in članki v najuglednejših znanstvenih revijah.

Vzemimo, denimo, CO Polimat, ki je v razvoju biopolimerov tako uspešen, da je Polimat že vzpostavil blagovno znamko, ki je navzoča tako v ZDA kot v Aziji, v zadnjem času pa prodira tudi v Afriko. Po besedah direktorice CO Polimat Mateje Dermastja so pri trženju zelo uspešno uporabili tudi naše diplomatske predstavnike.

Dosedanji rezultati CO in KC so – tako nam je dejala dr. Jana Kolar, ki je bila v času nastanka CO in KC direktorica direktorata za znanost na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – zelo prepričljivo potrdili pravilnost takratne izbire: »Navdušena sem. Še zlasti nad tem, da so rezultati tako v znanosti kot tudi pri prenosu znanja v gospodarstvo. To je zame res svetel trenutek.«

Zapostavljena vzhodna Slovenija?

Treba pa je omeniti, da v slovenski znanstvenoraziskovalni in gospodarski sferi očitno ne manjka tudi tistih, ki menijo, da bi moral prihodnji krog delitve denarja poskrbeti za enakomernejšo razporeditev sedežev centrov odličnosti in kompetenčnih centrov ter s tem podpreti enakomeren regionalni razvoj. Upoštevanje potencialov razvojno zapostavljene vzhodne Slovenije so na konferenci odločno zahtevali rektor mariborske univerze (UM) prof. dr. Danijel Rebolj, profesor UM prof. dr. Željko Knez in dolgoletni ptujski župan z raziskovalnimi in podjetniškimi koreninami dr. Štefan Čelan.

Knez je posebej za Delo dejal, da je tudi na UM koncentrirano odlično znanje ter da bi morali pri presoji dela sedanjih centrov bolj kot objavo člankov upoštevati razvoj izdelkov in tehnologij, primernih za globalno trženje. Ptujski župan pa nam je povedal, da so se zaman trudili pri prejšnjem razpisu: »Upali smo, da bomo pridobili center odličnosti za področje pridelave hrane, ki je za Slovenijo strateškega pomena. Na Ptuju imamo ustrezno raziskovalno in gospodarsko okolje, v to vlagamo ogromno denarja, očitno pa smo predaleč od prestolnice.«

Obveljati morajo strokovni kriteriji

Drugačen pogled pa ima dr. Dušan Turk, direktor centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPkeBIP). Kot nam je povedal, je njihov center zelo odprt: »Pravkar smo se dogovorili o vključitvi mariborske univerze. Doslej so se CO izbirali po strokovnih ocenah, in ne političnih, tako mora ostati tudi v naslednjem razpisu. Se pa seveda s štajerskimi kolegi strinjam, da imamo odličen človeški kapital v vseh delih Slovenije in da bi morali s primerno politiko podpreti razvoj vseh regij, da bodo konkurenčne na tovrstnih razpisih.«

Vsota denarja še neznana

Po omenjeni napovedani analizi lahko torej v drugi polovici prihodnjega leta pričakujemo nov razpis oziroma novo delitev denarja za centre odličnosti in kompetenčne centre. Vprašanje pa je, ali bo denarja v drugem krogu res občutno manj (tako je namreč slišati v zainteresirani sferi) kot ob prvem razpisu. Za zdaj je jasno samo, da bo obseg financiranja odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike in razvojne strategije pametne specializacije v obdobju 2014–2020.