Čez mejo pet zvezdic, pri nas (še) ne

Dravsko kolesarsko pot v Avstriji prevozi do 200.000 kolesarjev na leto, do meje pripelje le vsak dvajseti.

čet, 18.05.2017, 18:00

Dravograd – Mednarodna Dravska kolesarska pot, ki poteka pet kilometrov po Italiji, 295 kilometrov po Avstriji, 145 kilometrov po Sloveniji in 70 kilometrov na Hrvaškem, bo na slovenskem delu od Dravograda do Središča ob Dravi poleti dobila nove označbe, na ureditev manjkajočih odsekov in infrastrukture pa bo treba počakati še tri do pet let.  

»Letos bomo na slovenski trasi Dravske kolesarske poti gradili tri nove odseke; v občini Muta, Radlje ob Dravi in občini Ruše. Najdaljši bo v občini Ruše, kjer načrtujemo gradnjo približno pet kilometrov nove ločene kolesarske poti,« pove Uroš Rozman, vodja projekta Dravska kolesarska pot v Sloveniji. Čeprav je na trasi zgrajenih že 25 kilometrov ločenih kolesarskih poti ob reki Dravi, jih ne morejo označiti, saj med seboj še niso povezane, zato jih po Rozmanovih besedah (še) ne morejo uporabiti za daljinsko kolesarsko pot.

Letos bodo zaradi tega kolesarji dobršen del poti še vedno morali voziti po manj obremenjenih lokalnih in državnih cestah. »Menimo, da bi bilo treba v prihodnjih letih zgraditi še približno 40 kilometrov novih kolesarskih poti, da bi lahko povezali vse zdaj manjkajoče dele. Za naložbo potrebujemo okoli petnajst milijonov evrov. Pričakujemo, da bi lahko Dravska kolesarska pot dobila končno podobo v treh do petih letih. Šele takrat bomo infrastrukturno na ravni naših severnih sosedov,« napoveduje Rozman. 

»Na Dravski kolesarski poti v Avstriji stojijo table že od leta 2012. To je zelo pomembno, da nam kdo ne reče, da ni našel poti. Pot je označena tako, da kolesar na njej ne potrebuje zemljevida ali interneta,« pravi Paco Wrolich, vodja Dravske kolesarske poti v Avstriji. Po njegovem je Dravska kolesarska pot, za katero so na svetovni turistični borzi v Berlinu dobili pet zvezdic in velja za najlepšo evropsko kolesarsko pot, najpomembnejši turistični produkt na avstrijskem Koroškem. »Ob tej poti smo lani imeli okoli 150.000 prenočitev, prekolesarilo pa jo je od 180.000 do 200.000 ljudi. To vemo zelo natančno, saj imamo na celotni poti postavljene števce,« je rekel Wrolich.

Povezovanje turističnih ponudnikov

»Tudi Slovenija lahko pričakuje takšen turistični produkt. A šele takrat, ko bomo vsi v državi spoznali, da je kolesarstvo pomembna dejavnost. Mislim, da smo na dobri poti, da to dosežemo,« je v Dravogradu, vstopni točki Dravske kolesarske poti v Sloveniji, izjavil Tomaž Willenpart z Direkcije RS za infrastrukturo. »Na direkciji bi lahko pri načrtovanju in gradnji novih kolesarskih poti prihranili tudi do desetkrat, če nam bo uspelo vzpostaviti sistem, da lastništvo ni nujen pogoj za gradnjo povezave, temveč zgolj pogodbeni odnos z lastnikom zemljišča. Tako delajo na južnem Tirolskem, na avstrijskem Koroškem pa tudi drugod po Evropi,« je rekel Willenpart. Gre za rešitev, ki jo zakon o cestah omogoča že šest let, a je v praksi ne izvajamo. »Za kaj gre? S pogodbo z lastnikom zemljišča, ki dovoli vzpostavitev kolesarske povezave, vso odgovornost v smislu varnosti, urejenosti in upravljanja prenesemo na upravljavca. Ta pa se lahko na zavarovalnici zavaruje za odgovornost. A ko nastane sodni spor z uporabnikom, prva tožba leti na lastnika zemljišča, ne glede na pogodbo,« razloži Willenpart, problem pa so po njegovem mnenju tudi višje zavarovalne premije za zavarovanje odgovornost kot v sosednji Avstriji.

Po vzoru Avstrijcev se vse bolj povezujejo tudi ponudniki turističnih storitev na slovenskem delu Dravske kolesarske poti. Ni jih še šestdeset kot v Avstriji, a so povezani v projekt Drava bike, ki bo kmalu dobil svojo spletno stran.

Prijavi sovražni govor