Čez mesec dni finale pred finalom
Na obzorju uvedba preferenčnih glasov, a tudi novo risanje okrajev.
Odpri galerijo
Bodo poslanci volivcem vendarle prepustili večji vpliv na sestavo državnega zbora? FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Nič več in nič manj od zgolj načelnega dogovora o zakonodajnih premikih se ni izcimilo od tretjega posveta strank pri predsedniku republike. Še vedno gredo po dveh poteh: ukinitvi volilnih okrajev ter hkratni uvedbi relativnega prednostnega glasu, okrog katerih so se včeraj poenotili, in po bolj varnem scenariju novega določanja volilnih okrajev, ki bo na mizi septembra.
Končno odločitev o predlogu prevetritve volilne zakonodaje, ki ga je zapovedalo ustavno sodišče, je pričakovati 12. julija, ko se bodo poslanske skupine ponovno sestale v predsedniški palači. Za zdaj so dosegli načelno večinsko soglasje o spremembah zakona o volitvah v državni zbor, ki bodo bolj po meri ustavnega načela odločilnega vpliva volivcev na izbiro njihovih predstavnikov. Te predvidevajo ukinitev volilnih okrajev, teh je zdaj 88, razporejenih v 8 volilnih enot, ti pa obsegajo del ene ali več občin. Volivci bi tako glasovali o celotni listi kandidatov na ravni enote.
Ob tem bi uvedli relativni neobvezni prednostni glas, ki ga poznamo že z evropskih volitev, torej volivci v osnovi obkrožijo listo kandidatov, če želijo pa lahko enemu od njih dodelijo prednostni glas. Višina praga za kandidata, ki si bo sedež v državnem zboru zagotovil z njim, bo enaka kot na volitvah v evropski parlament, kjer se takšni glasovi upoštevajo le, če presežejo določen količnik.
Okrog tega je bilo v pogajanjih med strankami nekaj dvomov, poleg tega se zapleta še pri t. i. domicilnem pristopu in obveze o predlaganju polnih kandidatnih list. Navkljub izkazani politični volji za uresničitev teh predlogov, za katere potrebujejo dvotretjinsko večino, istočasno pripravljajo tudi predlog sprememb območij volilnih okrajev, za katero je potrebnih manj glasov, bolj naklonjeni pa so ji v strankah s tradicijo in razvejano lokalno mrežo, v SD in Desus.
Za odpravo neskladnosti z ustavo imajo poslanci še leto in pol časa.
Končno odločitev o predlogu prevetritve volilne zakonodaje, ki ga je zapovedalo ustavno sodišče, je pričakovati 12. julija, ko se bodo poslanske skupine ponovno sestale v predsedniški palači. Za zdaj so dosegli načelno večinsko soglasje o spremembah zakona o volitvah v državni zbor, ki bodo bolj po meri ustavnega načela odločilnega vpliva volivcev na izbiro njihovih predstavnikov. Te predvidevajo ukinitev volilnih okrajev, teh je zdaj 88, razporejenih v 8 volilnih enot, ti pa obsegajo del ene ali več občin. Volivci bi tako glasovali o celotni listi kandidatov na ravni enote.
Ob tem bi uvedli relativni neobvezni prednostni glas, ki ga poznamo že z evropskih volitev, torej volivci v osnovi obkrožijo listo kandidatov, če želijo pa lahko enemu od njih dodelijo prednostni glas. Višina praga za kandidata, ki si bo sedež v državnem zboru zagotovil z njim, bo enaka kot na volitvah v evropski parlament, kjer se takšni glasovi upoštevajo le, če presežejo določen količnik.
Zakonodajne spremembe pripravljajo na ministrstvu za javno upravo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Rudi Medved, minister za javno upravo: »Gremo v pozitivno smer. Nekaj pripomb je še, vendar je to normalno. Ta predlog, ki je sedaj na mizi, je najbližje tisti možnosti, ki bo dobila zadostno poslansko podporo oziroma 60 glasov.«
Okrog tega je bilo v pogajanjih med strankami nekaj dvomov, poleg tega se zapleta še pri t. i. domicilnem pristopu in obveze o predlaganju polnih kandidatnih list. Navkljub izkazani politični volji za uresničitev teh predlogov, za katere potrebujejo dvotretjinsko večino, istočasno pripravljajo tudi predlog sprememb območij volilnih okrajev, za katero je potrebnih manj glasov, bolj naklonjeni pa so ji v strankah s tradicijo in razvejano lokalno mrežo, v SD in Desus.
Za odpravo neskladnosti z ustavo imajo poslanci še leto in pol časa.
