Cilj je matirati nasprotnega kralja – šaha

Spopad dveh vojska kot prispodoba življenja – Šah tudi odlično orodje v boju proti demenci
Fotografija: S šahom razvijamo logično razmišljanje in vztrajnost, urimo spomin, prav tako spodbuja socializacijo.
Foto: Boštjan Fon
Odpri galerijo
S šahom razvijamo logično razmišljanje in vztrajnost, urimo spomin, prav tako spodbuja socializacijo. Foto: Boštjan Fon

Nekateri delijo ljudi na tiste, ki igrajo šah, in one, ki ga ne. Igra za dva igralca na igralni deski s 64 črno-belimi polji, od katerih ima vsak 16 figur, ponuja neizmerno število možnih kombinacij. Cilj je matirati nasprotnega kralja – šaha.

Šah naj bi igrali že kakšnih 1500 let, že več stoletij pa mu pravimo kraljevska igra. Milan Vidmar, vrhunski velemojster in doktor znanosti, ki velja za največjega slovenskega šahista, je v knjigi Razgovori o šahu z začetnikom iz leta 1946 zapisal, da »v šahu ni prostora za hazard. Zato je v resnici kraljevska igra, ne pa morda zaradi kraljev – šahov. Šah je igra s tako bogato, da, neizčrpno vsebino, da odmika pomen prve poteze iznajdljivosti človeškega duha. Zato je šah kraljevska igra in zato je najpoštenejša igra na svetu.«

Osnova šaha, čaturanga, naj bi nastala okoli leta 570 v Indiji, čeprav so figure, podobne šahovskim, našli tudi na starorimskem vojaškem pokopališču pri Venafru v Italiji. Ko je čaturanga prodrla v Perzijo, so igri nekoliko spremenili pravila in ime, v čatrang; ta je že bliže sodobnemu šahu. Muslimani so z osvajanji širili tudi to, v takratni družbi zelo spoštovano igro, na nova območja. Tako je prišla v Evropo. Po eni strani prek Iberskega polotoka, potem ko je frankovski kralj in rimski cesar Karel Veliki dobil prvo šahovsko garnituro kot darilo od kalifa Haruna Al Rašida. Cesar se je nad igro hitro navdušil in vitezi na njegovem dvoru so morali gojiti šatrandž kot eno od viteških spretnosti. Po drugi strani pa je šah prišel v Evropo iz Rusije, verjetno s Tatari ali prek Bizanca. Ruska oblika igre se je že takrat, tako kot danes, imenovala šahmati.

 

Šah razvija in ohranja logično razmišljanje


Darjo Kapš iz šahovskega kluba Ljubljana smo vprašali, koliko vpliva šah na počutje ljudi, predvsem starejših. Povedala je, da ima »vsekakor pozitiven vpliv na posameznike v različnih starostnih obdobjih. Šah razvija in ohranja logično razmišljanje, vztrajnost, bojevitost, uri spomin in spodbuja socializacijo. Poznamo kar nekaj primerov starejših šahistov, ki so prav zaradi šaha ali tudi zaradi njega ostali dlje mentalno vitalni. Veliko je starejših od 65 let, ki so aktivni šahisti, nastopajo na turnirjih in dosegajo lepe rezultate. Dobra plat šaha je še to, da igra nima starostnih omejitev. Niti v tekmovalnem šahu ne, saj imajo veterani svoja svetovna, evropska in druga prvenstva, ki so množično obiskana. Menimo, da je šah odlično orodje v boju proti starostni demenci.«

Šahisti v domu starejših Tabor Ljubljana.<br />
FOTO: Tomi Lombar
Šahisti v domu starejših Tabor Ljubljana.
FOTO: Tomi Lombar


Šah se je tudi odlično prilagodil dobi digitalizacije, saj so bili šahovski programi na računalniku ena prvih iger, v kateri sta se spopadla človeška in umetna inteligenca. Zelo priljubljeno je ljubiteljsko igranje na spletu, kar počne ogromno šahistov po vsem svetu. Šahovska javnost je zelo široka, globalna, zato šah upravičeno štejemo med najbolj množične igre. Tudi za poklicne šahiste sta internet in računalnik nepogrešljivi sredstvi, ki ponujata prostor za trening in priprave na nasprotnika. Prek spleta vsak dan poteka veliko šahovskih turnirjev, zato so šahisti čedalje manj odvisni od prostorske dimenzije.



Kot pravi Kapševa, je šah igra misli, telesa in čustev, ki zaradi navzočnosti soigralca zahteva še socialno interakcijo. »Prav zaradi socialne note je šah v svetu še vedno nadvse priljubljena družabno-miselna igra. Šah je tudi šport in razvedrilo, pri čemer posameznik razvija vztrajnost, bojevitost, disciplino, odgovornost, koncentracijo, odločnost, zdrav odnos do sočloveka, vizualizacijo, načrtovanje, logično razmišljanje. Vse te vrline so bistvene pri razvoju mladega človeka v odraslo osebo, ki naj bo poštena, visoko moralna in široko razgledana. Šahiranje je koristno še zato, ker je izvrsten pripomoček za ostrenje razuma in razvijanje spomina.«
 

Življenje v miniaturi


Zanimivo je dodano vrednost šaha opisal dr. Milan Vidmar, ki pravi, da je šah zmes igre, znanosti in umetnosti: »Šah je nekakšna miniatura življenja in šahovnica s figurami, ki so zapletene v borbo, je miniatura človeškega sveta. Nekako s petnajstimi leti začenja deček vdirati v pravi človeški svet, zato lahko vdira tudi v šahovski svet. Zdi se mi, da je silno važno doživljati v zgodnji mladosti življenje v miniaturi. Saj ga v nji lahko neštetokrat doživiš in preizkusiš, medtem ko živiš pravo življenje samo enkrat. V šahu spoznaš vso vrednost borbene volje, vztrajnosti, skrbnosti, natančnosti, predvsem pa pridnega dela. Šah ti nazorno prikazuje vse izredne nevarnosti lahkomiselnih dejanj. Neznatne napake te vodijo ob močni nasprotnikovi igri v poraz. Igral boš včasih dolgo igro zanimivo, iznajdljivo, celo genialno, toda izgubil jo boš zaradi bežne nepazljivosti.«
Šah lahko primerjamo tudi z drugimi življenjskimi področji, ki zahtevajo produktivno mišljenje. Vsak dober vodja, poveljnik ali podjetnik razmišlja ustvarjalno, upošteva analizo, opravljeno raziskovalno delo, človeški značaj in skuša čim bolje prepoznati nasprotnikove zamisli ter ustvariti lastno strategijo delovanja. Šah je zato idealen model za urjenje sposobnosti pravilnega odločanja, kajti v njem so določena stroga merila zmage in poraza. Slabim odločitvam sledi poraz, dobrim pa uspeh.

Ulični šah je zelo priljubljen.<br />
FOTO: Stanislav Jesenovec
Ulični šah je zelo priljubljen.
FOTO: Stanislav Jesenovec

 

Še vedno zelo priljubljena igra


Darjo Kapš smo vprašali še, kaj meni o tem, da je pri nas vse več šahovskih kotičkov po javnih knjižnicah. »To je pozitiven trend, ki bi ga bilo treba sistemsko urediti. Šah bi morali na javnih krajih bolje prezentirati, saj se premalo ljudi zaveda, kako koristno je igranje šaha. Na splošno je javnost o tem premalo informirana.«

Kako skrbijo za promoviranje šaha v Mestni knjižnici Ljubljana, nam je povedala Vesna Trobec. Možnost igranja šaha ponujajo v dveh enotah, knjižnici Otona Župančiča in knjižnici Jožeta Mazovca. V mediateki knjižnice Otona Župančiča lahko obiskovalci šahirajo na štirih šahovnicah, igralci so predvsem starejši, vendar v zadnjem času opažajo zanimanje za to kraljevsko igro tudi med mlajšimi. Šahovske mize za prostočasno igranje so stalno zasedene, zlasti popoldne, običajno partije spremljajo še gledalci in komentirajo poteze šahistov. V tej enoti imajo tudi bogato zbirko gradiva o šahu, neposredno ob šahovskih mizicah.
Poleg tega v knjižnici Otona Župančiča ponujajo začetniške ure šaha za otroke, starejše od šestega leta. Tečaje, ki jih sestavlja deset srečanj in jih pripravijo dvakrat na leto, vodi upokojeni šahovski mojster. Namenjeni so začetnikom, ki šaha še ne znajo, če želijo več, pa se usmerijo v nadaljevalni tečaj v knjižnici Jožeta Mazovca. Tega vodi šahovski strokovnjak Niko Praznik.
Trobčeva pravi, da je »namen delavnic in igranja šaha obiskovalcem ponuditi kakovostno preživljanje prostega časa, saj šah spodbuja miselne procese, razvija logično in ustvarjalno mišljenje, krepi samozaupanje, hkrati pa je namizna igra, ki omogoča medgeneracijsko druženje«. S šahovskimi delavnicami nameravajo nadaljevati in s tem omogočati ljudem kakovostno preživljanje prostega časa v knjižnici.

Komentarji: