Civilno letalstvo: država odganja letalske prevoznike v tujino

Nejevoljo pobira agencija za civilno letenje, krivdo pa priznavajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Objavljeno
13. november 2013 11.15
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Ljubljana – Zaradi predolgih birokratskih postopkov pri nas se letalskim operaterjem dela poslovna škoda, zato nekateri napovedujejo selitev dejavnosti v tujino. Pred kratkim so trije prevozniki na ministrstvu za infrastrukturo in prostor iskali pojasnila zaradi prepočasne certifikacije EFB.

Ko so se letalski operaterji odločili pilotom v kabine namesto navigacijskih podatkov, izračunov, tabel in kart v papirnati obliki ponuditi tablične računalnike z aplikacijo EFB (Electronic Flight Bag), s katerimi bi jim olajšali delo in omogočili hitrejše sistemsko posodabljanje, so ugotovili, da takšna oprema po pravilniku ni del letalske opreme. Vlogo za pridobitev operativne licence za uporabo EFB so v Elit'Avii, SiAvii in Solinairu oddali že konec aprila, a certifikata še vedno niso dobili. Ker se postopki vlečejo, so se za pomoč obrnili na ministrstvo za infrastrukturo in na Javno agencijo za civilno letalstvo (CAA).

Zadeva obtičala na ministrstvu

Ministrstvo se je moralo na koncu posuti s pepelom. »Agencija je takoj predlagala spremembo pravilnika, s katero bi navedena oprema letala postala uradna in certificirana, in ga posredovala na ministrstvo. To zadevo že več mesecev proučuje in išče ustrezne rešitve. Obravnavana tematika posega tudi na področje pristojnosti evropske komisije oziroma Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA),« je povedal državni sekretar Bojan Babič, ki pričakuje, da bi resor lahko končal postopke v največ dveh tednih.

Čeprav zavlačevanje postopka zvišuje stroške operacije in zmanjšuje konkurenčnost slovenskih operaterjev, med katerimi se posamezniki uvrščajo med sto najkakovostnejših operaterjev poslovnih letal na svetu, sta zanje pomembnejša prestiž in izguba ugleda na trgu. Pri našem letalskem prevozniku Adrii Airways vloge za certifikacijo EFB še niso oddali. Glede na velikost flote se še odločajo o optimalnem sistemu, ki bi vsaj v začetni fazi olajšal in zmanjšal delo letečih posadk.

Prenos flote na Malto

Operaterji so opozorili, da se postopki vlečejo tudi, ko je za pridobitev določene licence ali pooblastila potrebno sodelovanje področja plovnosti in certifikacije zrakoplovov, saj da CAA vsak še tako ohlapen predpis tolmači v škodo stranke in zavlačuje postopke z izmišljanjem dodatnih zahtev, za katere po navadi ni pravne podlage. Tako je eden izmed operaterjev, ki je želel ostati neimenovan, izgubil posel, ki je končal na Portugalskem: »To nam ne dela le velike in neposredne gospodarske škode, temveč nas prikazuje tudi kot nezanesljivega partnerja.«

Zaradi neurejenih razmer v civilnem letalstvu je ameriška letalska agencija odpovedala presoje za uvrstitev naših operaterjev na mednarodni letalski varnostni seznam, s čimer jim je onemogočeno pridobivanje dovoljenj za čarterske lete v ZDA, proizvajalcu letal Pipistrel pa izvoz na omenjeni trg. Da bi se znašli drugače, so nekateri prisiljeni začeti postopek pridobitve vzporednega spričevala letalskega prevoznika na Malti, dobršen del flote pa bodo umaknili iz slovenskega registra zrakoplovov in ga prenesli v to sredozemsko državico.

Izvirni greh, kar Sloveniji redno očita tudi evropska komisija za varnost letenja, sta premalo zaposlenih in prešibka strokovna usposobljenost kadra na področju civilnega letalstva, opozarja Babič: »S prstom kažemo na agencijo, po drugi strani pa ji dejansko ne omogočimo – tudi zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ in varčevanja – zadovoljivega števila šolanega kadra.« Kljub temu bo ministrstvo agenciji odobrilo nekaj dodatnih zaposlitev, da bi lahko začela šolati ljudi za različna področja letalstva. Šele nato ji bodo naložili, naj intenzivneje opravlja nadzor, saj bi se tako lahko v treh četrtinah financirala sama iz pristojbin, taks in drugih dajatev, ki jih morajo plačevati uporabniki ob pregledih. »Če zaposlimo dovolj ljudi, bi morali agencijo financirati samo za naloge, ki ji jih daje država in ki jih agencija ne sme zaračunati drugim uporabnikom. To bi lahko izpeljali v dveh letih.«