Cukjati: General Maister je heroj, vreden spomina

Na osrednji državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Lenartu se je zbrala vrsta uglednih osebnosti javnega in družbenega življenja, vključno s premierom Janšo.

Objavljeno
24. november 2006 21.43
Proslava na trgu Svobode v sklopu Maistrovih dni
Lenart - General Maister je heroj, ki je vreden spomina in ki ga ne odlikujejo le pogum, drznost in sposobnost tveganja, ampak tudi človečnost in ljubezen do domovine, je nocoj na osrednji državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Lenartu poudaril predsednik državnega zbora France Cukjati. Po njegovih besedah je Maister tvegal in tudi uspel, da je ubranil Maribor in slovensko Štajersko. Na proslavi se je zbrala vrsta uglednih osebnosti javnega in družbenega življenja, vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo.

General Maister je uresničil lik heroja, ki ni le junak, ampak je obenem tudi človek v najbolj žlahtnem pomenu besede. Ne le, da je bil pogumen in drzen, ampak je bil do vseh, tudi do nasprotnikov, pristno človeški. Nobene nepotrebne žrtve ni ukazal ali povzročil, je dejal Cukjati in poudaril, da v Maistrovih dejanjih ni zaslediti nobene sebične želje po oblasti. "Če bi v preteklosti spoštovali take vrednote in imeli takšne kriterije, potem bi danes imeli precej drugačen seznam herojev, ki zaslužijo svoj spomenik in po katerih poimenujemo ulice in trge."

Po Cukjatijevih besedah so heroji, kot je bil general Maister, sreča za domovino; heroji, ki so morda prav tako odločni, iznajdljivi in pogumni, a jih pri tem vodi sla po osebni oblasti in svojo surovo moč izvajajo brez kakršnihkoli moralnih zavor, pa so nesreča za narod. "Če smo v preteklosti nekatere povzdigovali na raven heroja, česar si morda niso zaslužili, pa so nekateri heroji naše osamosvojitvene vojne pred 15 leti še vedno deležni ponižujočega odnosa," je opozoril Cukjati.

Kot je dejal Cukjati, je za državo mogoče reči: "Povej mi, kakšne ljudi nagrajuje in jim postavlja spomenike, pa ti povem, kakšen vrednostni sistem skuša uveljaviti." Po njegovih besedah je prav, da Slovenija izrazi najvišje spoštovanje liku heroja, kot ga je uresničil general Maister. "Ponosni smo, da praznik generala Maistra ni le praznik ponosnih Štajercev, ampak tudi vseh Slovencev. Naj nam bo spomin na generala Maistra tudi opomin, kakšne ljudi domovina potrebuje, ko se znajde v težavah. Ljudi, ki niso le drzni in iznajdljivi, ampak tudi človeški," je še dodal Cukjati.

Slovenija se z dnevom Rudolfa Maistra spominja 23. novembra 1918, ko so general Maister in njegovi borci v izteku prve svetovne vojne odločilno utrdili slovensko severno mejo. Med udeleženci osrednje državne proslave, ki poteka v Športni dvorani Lenart, so tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekateri ministri in poslanci v državnem zboru. V kulturnem programu scenarista in režiserja Reneja Maurina nastopajo Završki fantje, Folklorna skupina Jurovčan, igralci Ivo Ban, Vlado Novak , Lara P. Jankovič, Dunja Zupanec in Katarina Lešnik ter harmonikar Dejan Vidovič.

Zgodovinska stroka ugotavlja, da bi se brez Maistra in njegovih borcev najverjetneje udejanjil črn, a realističen scenarij. Avstrijski Nemci so namreč zahtevali skoraj celotno Štajersko oz. t.i. trdnjavski trikotnik Maribor, Celje, Ptuj s pripadajočim zaledjem, hkrati pa tudi Mežiško dolino, Dravograd in še nekatere dele Koroške. Vse to naj bi skupaj z Avstrijo celo postalo del nemške države. Avstrijcem bi bila tako brez plebiscita zagotovljena meja na Karavankah, ob tem pa bi Štajersko doletel plebiscit z negativnim izidom in verjetno delitvijo ozemlja.

Zgodovina Rudolfa Maistra

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku. Služboval je v raznih krajih Slovenije in takratne avstro-ogrske monarhije. Kot vojaški poveljnik, znan po svojem uporništvu in domoljubju, se je ob koncu prve svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko in 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Po upokojitvi je poletja preživljal na Zavrhu pri Lenartu. Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.

Koledar državnih praznikov se je lani okrepil s tremi datumi. Primorci proslavljajo 15. september, v spomin na leto 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo, ki je pomenila vrnitev Primorske matični domovini. Prekmurje je dobilo za praznik 7. avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dan Rudolfa Maistra pa je vseslovenski praznik predvsem Štajercev in Korošcev, saj je 23. november 1918 odločilni dan za slovensko prihodnost Maribora in za potek slovenske severne meje.