Predstavitvena informacija

Da ne bi pozabili: silovit potres je vedno v naši bližini

Bliža se obletnica enega najbolj uničujočih potresov v naši bližini. Ko so se v Petrinji stresla tla, smo se zavedeli, kako smo ranljivi, ko udari moč narave.
Fotografija: V Sloveniji imamo okoli 12 % stavb oz. okoli 60.000, ki so oporečne s stališča potresne varnosti. V njih pa biva približno vsak osmi prebivalec. FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
V Sloveniji imamo okoli 12 % stavb oz. okoli 60.000, ki so oporečne s stališča potresne varnosti. V njih pa biva približno vsak osmi prebivalec. FOTO: Depositphotos

29. decembra 2020 ob 12.19 je Petrinjo stresel silovit potres magnitude 6,2 in povzročil katastrofalno razdejanje, v katerem je življenje izgubilo več ljudi, med njimi tudi 13-letnica. Popolnoma uničenih je bila polovica stavb v mestu, prav vse pa so utrpele hude poškodbe. Sanacija razbitin in gradnja novih stavb, primernih za varno bivanje, še vedno potekata. Mnogi se nikoli več ne bodo vrnili v Petrinjo.

Potres smo občutili tudi v Sloveniji, tudi pri nas so se na nekaterih stavbah pokazale razpoke, poškodovani so bili številni dimniki. Močno tresenje tal je tudi pri nas marsikoga pognal na ulico. Strah ob tako siloviti moči narave je neopisljiv.

Slovenija je potresno območje

Slovenijo pogosto zatrese, saj naše ozemlje po številu in moči potresov spada med dejavnejša območja, ker leži na potresno aktivnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen.

FOTO: Depositphotos
FOTO: Depositphotos

Naša tla so tako obsojena na tresljaje, kar pričajo tudi tragični potresi iz naše daljne in bližnje preteklosti. Spomnimo, kateri potresi so poleg nedavnega v hrvaški Petrinji na naših tleh povzročili največ škode:

1348 - veliki koroški potres (magnituda 6,4; intenziteta 10. stopnje po EMS)

1511 – idrijski potres (magnituda 6,8; intenziteta 9.–10. stopnje po EMS)

1895 – ljubljanski potres (magnituda 6,1; intenziteta 8. in 10. stopnje po EMS)

1917 – brežiški potres (magnituda 5,7; intenziteta 8. stopnje po EMS)

1956 – ilirskobistriški potres (magnituda 5,1; intenziteta 7. stopnje po EMS)

1963 – skopski potres (magnituda 6,1; intenziteta 9. stopnje po EMS)

1974 – kozjanski potres (magnituda 4,8; intenziteta 7. stopnje po EMS)

1976 – furlanski potres (magnituda 6,5 (maj) in 5,9 (september); intenziteta 9. in 10. stopnje po EMS)

1998 – prvi potres v Zgornjem Posočju (magnituda 5,7; intenziteta 7. in 8. stopnje po EMS)

2004 - drugi potres v Zgornjem Posočju (magnituda 4,9; intenziteta 6. in 7. stopnje po EMS)

FOTO: Depositphotos
FOTO: Depositphotos

Pomembno je, da smo pripravljeni

Na potres je treba biti pripravljen, še preden se zgodi. Le tako se boste ob tresenju tal odzvali pravilno in se morda izognili poškodbam. Pa res veste, kako ravnati med potresom, če bi vas ta presenetil doma?

Če se potres zgodi, ko ste doma ali v kakšnem drugem zaprtem prostoru, ostanite, kjer ste – ne uporabljajte stopic ali dvigala! Skrijte se pod masivno mizo, pod podboj vrat, priporočljivo je tudi, da se stisnete ob notranje nosilne stene, čim bolj stran od oken in drugih steklenih površin ali zunanjih sten. Umaknite se proč od visečih predmetov in težkih omar, ki se lahko zvrnejo na vas.

Če vas potres preseneti med spanjem, ostanite v postelji in si glavo zaščitite z rokami ali vzglavnikom.

Če vas potres ujame v dvigalu in se ta ne ustavi samo od sebe, pritisnite tipko naslednjega nadstropja. Ko se vrata odprejo, stecite na varno lokacijo in počakajte, da potres mine.

FOTO: Depositphotos
FOTO: Depositphotos


Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav