Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodeč po pripravah na razglasitev sodbe arbitražnega sodišča o poteku kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško v Haagu, za slovenski politični vrh veljajo izredne razmere. Po besedah predsednika državnega zbora Milana Brgleza je današnji dan primerljiv z osamosvojitvijo in včlanitvijo v EU in Nato.
Po 26 letih neuspešnih poskusov določitve še zadnje državne meje se s sodbo arbitražnega sodišča, ki deluje na podlagi sporazuma o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško, približuje dan, ko bo državnost Slovenije zaokrožena tudi ozemeljsko. Od danes bo jasno, kakšen je natančen potek 670 kilometrov kopenske meje s Hrvaško oziroma kako so neodvisni sodniki določili mejo na spornih območjih, kot so Hotiza, območje ob Muri, Drage, Trdinov vrh in območje ob Dragonji, predvsem pa na morskem delu meje s Hrvaško, saj mora arbitražno sodišče določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem.
Da je pred Slovenijo zelo pomemben dan, kažejo priprave na razglasitev sodbe v Haagu. Po pričakovanjih bo arbitražno sodišče okoli 500 strani obsežno sodbo dostavilo veleposlaništvom Slovenije in Hrvaške v Haagu že v jutranjih urah v francoski in angleški različici.
Slovenska vlada je sestavila prevajalski skupini za oba jezika, ki se bosta takoj lotili dela. O prvih povzetkih sodbe bo čez nekaj ur obveščen predsednik vlade Miro Cerar, ki bo o tem takoj obvestil ministrski zbor. Informacijo o razsodbi bodo nato dobili predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, potem pa predsedniki parlamentarnih strank.
Kmalu po javni razgrnitvi sodbe v Haagu, ki se bo začela ob 14. uri, predstavil pa jo bo predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume, se bo ob 14.30 slovenski politični vrh sestal na odboru za zunanjo politiko (OZP) državnega zbora, ki je zadnjih nekaj let bedel nad izvajanjem arbitražnega sporazuma.
V Sloveniji so se politične strasti ob arbitražnem sporazumu polegle po referendumu leta 2010, na katerem je večina državljanov Slovenije potrdila odločitev, da se za določitev južne meje najame tretjo osebo – arbitražno sodišče. Od takrat so se politične strasti umirile in vso energijo usmerile v dobro pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem.
Danes bo zanimivo opazovati politične odzive na sodbo, toni pa bodo najbrž odvisni od ocene, ali so ključne rešitve skladne s pričakovanji. Politična (ne)enotnost bo pri uveljavitvi sodbe imela pomembno vlogo, še posebno v okoliščinah, ko hrvaška oblast od prisluškovalne afere ne glede na politični predznak enotno zatrjuje, da arbitražni sporazum zanje ne velja več in da sodbe ne nameravajo spoštovati.
Že v petek med ljudi ob meji
In kako bo v teh okoliščinah delovala Slovenija? Prvi odzivi slovenske izvršne oblasti so, da si bo vlada vzela, kot je zapisano v sporazumu, pol leta časa za izvedbo sodbe arbitražnega sodišča. Ukrepi bodo premišljeni in sorazmerni in naslednji dan ne bo drugačen od prejšnjega. Vlada napoveduje, da bodo v petek, ko bo sodba jasnejša, njeni predstavniki obiskali naselja in ljudi ob meji na spornih območjih. Dobili naj bi osnovne informacije, na kateri strani meje so se znašli po sobi arbitražnega sodišča, in zagotovila, da bo Slovenija zanje poskrbela, četudi bi se znašli na hrvaški strani. Kakšna naj bi bila ta pomoč, še ne razkrivajo, zagotovila so, da naj bi ohranili vse pravice.
Državni organi, kot so policija, različne inšpekcije in druge vladne službe ne morejo delovati brez zakonskih podlag. Po napovedih iz državnega zbora je zato mogoče pričakovati, da se bodo poslanci takoj lotili priprav na implementacijo arbitražne sodbe v slovensko zakonodajo. A tega ne bodo mogli začeti, dokler ne bo opravljen celovit in verificiran prevod sodbe arbitražnega sodišča. Ključne priprave bodo pripravljene do konca julija, na to pa bi po krajšem zatišju avgusta, po počitnicah, državni zbor zagnal zakonodajni tekoči trak.
Današnji dogodek v Haagu bo poleg slovenske in hrvaške javnosti budno spremljal tudi diplomatski zbor v Sloveniji in na Hrvaškem. Intenzivnemu lobiranju smo bili priča prejšnji teden na evropskem vrhu, na katerem sta premiera Slovenije Miro Cerar in Hrvaške Andrej Plenković prepričevala preostale voditelje, slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je v teh dneh pred odhodom v Haag, kjer bo prisostvoval razglasitvi sodbe, opravil skandinavsko turnejo in pridobival podporo. Pričakovati je, da bo pri uveljavitvi arbitražne sodbe pomembno vlogo imel tudi diplomatski pritisk. Medtem ko Slovenija ves čas zatrjuje, da bo sodbo spoštovala ne glede na vsebino, Hrvaška trdi, da se je sporazum, ki ga je podpisala pod okriljem evropske komisije, ne tiče več. Pomembno je tudi stališče nemške vlade, ki pričakuje spoštovanje sodbe arbitražnega sodišča. »Ne glede na vsebino za zdaj še neznane odločitve je za nemško zvezno vlado mednarodnopravno pomembno, da se odločitve arbitraž spoštuje in da jih stranke uresničijo. Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav. Članice EU morajo biti pri tem dober zgled,« poudarjajo na nemškem veleposlaništvu.
