Dan varovanja osebnih podatkov: apetiti po njih vse večji

Posegi v zasebnost: Ob dnevu varstva osebnih podatkov opozorila o nadzoru državljanov. Nadzor je neviden in ne boli.

Objavljeno
27. januar 2014 18.57
Posodobljeno
28. januar 2014 05.00
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Koliko zasebnosti še imamo v času tako imenovane digitalne demokracije in kje vse se skriva »veliki brat«? Koliko sledi sami (ne)hote puščamo za seboj? To so ključna vprašanja novodobne definicije zasebnosti, tudi v luči skritega delovanja varnostno-obveščevalnih služb in razkritij Edwarda Snowdna.

Da se teh nevidnih opazovalcev velikokrat ne zavedamo, je tudi zato, ker nadzor, ki ga izvajajajo, ne boli in od njega ne šprica kri, meni informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. In ena njenih glavnih nalog je ravno varstvo osebnih podatkov.

Na tem področju je zagotovo enega ključnih mejnikov postavil Edward Snowden z razkritji o delovanju ameriške obveščevalne agencije NSA.

»Najpomembnejši del Snowdnovih razkritij je ta, da so ZDA zdaj preprosto potisnjene v tisti kot, ko ne morejo več zanikati, da se te stvari dogajajo, ampak jih morajo preprosto začeti razlagati,« pravi Pirc Musarjeva. »Zbudil se je precejšen del svetovne javnosti, ki je začel govoriti o tem, kaj bi pravzaprav varnostno-obveščevalne službe smele početi in kaj ne. Danes je to še vedno siva cona, motne kalne vode, ki so popolnoma neregulirane.«

Najbolj zakrit del delovanja omenjenih služb je izmenjava podatkov med varstnostno-obveščevalnimi službami. »Ta poteka zgolj na podlagi nekih bilateralnih sporazumov. Na ta način se vsakič znova obide nacionalna zakonodaja, in medtem ko je v ZDA za poseg v komunikacijsko zasebnost Američanov treba dobiti odredbo sodišča, so milijoni državljanov EU na tem področju preprosto brez pravic,« razlaga Pirc Musarjeva, ki, kot pravi sama, že pet let neuspešno opozarja, da je tudi naša varnostno-obveščevalna služba del teh kalnih voda, kajti »zakon je napisan tako, da se na mednarodnih telekomunikacijskih vodih lahko poseže v komunikacijsko zasebnost zgolj z odredbo oziroma z dovoljenjem direktorja Sove, čeprav je ustava tu zelo jasna: potrebna je odredba sodišča«.

»Torej tudi Slovenija ni kristalno čista na tem področju in vsaj v tem delu deluje neustavno,« je prepričana informacijska pooblaščenka.

***

• Ob 9. uri bomo objavili članek Krasni novi svet po Edwardu Snowdnu. Pišemo, da po razkritju ameriških nadzornih programov na popolnoma nov način pojmujemo zasebnost in da je ameriški obveščevalni aparat največji svetovni heker. Natančneje v prisevku.

• Ob dnevu evropskega varstva podatkov smo se pogovarjali s Petrom Michaelom, generalnim sekretarjem skupnega nadzornega organa za Europol. Intervju bomo objavili ob 12. uri.