Dan vrnitve Primorske k matični domovini

V spomin na 15. september 1947, ko je na podlagi mirovne pogodbe Italija Jugoslaviji odstopila velik del primorskega območja, praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini.

Objavljeno
15. september 2006 23.23
Janez Janša je bil slavnostni govornik na proslavi ob obletnici priključitve Prekmurja matični domovini
Miren - V spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba, s katero je Italija Jugoslaviji odstopila veliko večino goriške pokrajine in del tržaške, Istro - južno od reke Mirne - ter jadranske otoke, v Sloveniji praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini.

Ob tej priložnosti je bila pri še nedokončanem spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju ob 17.30 državna slovesnost, na kateri je bil osrednji govornik predsednik vlade Janez Janša.

Janša: Primorska ima zasluge za vključevanje Slovenije v Evropo

Primorska ima izjemne zasluge, da so Slovenci v gospodarskem in duhovnem pogledu znali ne le obdržati stik z razvitejšim in zahtevnejšim evropskim okoljem, ampak se vanj tudi vključevati, je na današnji državni proslavi dejal premier Janša.

Izguba Primorske po 1. svetovni vojni je bila zato po besedah Janša za vse Slovence strahotna. " Slovenija ne more biti uspešna, če ne bo uspešna tudi Primorska," je dejal predsednik vlade.

Na slovesnosti, ki je potekala ob spomeniku braniteljem slovenske zemlje, tik ob meji z Italijo, se je zbralo več kot 1000 ljudi. Prišli so tudi predstavniki slovenskega političnega in cerkvenega življenja, med njimi predsednik državnega zbora France Cukjati in bivši predsednik republike Milan Kučan, ter borčevskih organizacij.

"To ni bil nikakršen terorizem"

Slovenske narodne zavesti Primorcev stoletja ni mogla zlomiti nobena tuja sila, ob prihodu fašizma pa so morali primorski Slovenci, prvi evropski antifašisti, seči po orožju. "To ni bil nikakršen terorizem, kot se trudijo nekateri dokazati," je dejal Janša, ki je poudaril tudi na pomen izseljencev in njihovo pomoč v ključnih trenutkih slovenske zgodovine.

Kot pomembnega izpričevalca narodne zavesti Primorcev je omenil pesnika Simona Gregorčiča, od čigar smrti letos mineva 100 let, in opozoril, da slovenska država z davki ne bo nikoli zbrala toliko denarja, kot ga potrebuje kultura. Ko bodo gospodarske razmere dolgoročno urejene, se bodo tudi podjetniki lažje odločali za pomoč slovenski kulturi, meni premier.

Prebivalcem Posočja je Janša obljubil izgradnjo novih cest, kar bo "ena največjih srednjeročnih nalog slovenske države". "Potrebno je izboljšati cestno infrastrukturo ter izkoristiti poslovne in naravne danosti Primorske," je dejal.

Predsednik vlade se je dotaknil še spomenika braniteljem slovenske meje na Cerju. Stolp, ki je simbol moči, upornosti, vztrajnosti in trdoživosti narodnega obstoja, "naj spodbuja k narodni enotnosti, krepitvi narodne zavesti in utrjevanje moči, da enkrat za vselej prevladajo narodni interesi nad političnimi, ideološkimi in osebnimi", je zaključil Janša.

O spravnem srečanju treh predsednikov

Spregovoril je tudi o zamisli o spravnem srečanju treh predsednikov. "Glede na pobude za spravo med Slovenijo, Hrvaško in Italijo je treba povedati, da nas zgodovina ne zgolj ločuje, ampak tudi povezuje. Spravne pobude so pozitivne in dobrodošle, kljub vsemu pa krivda ni ne enaka in ne deljena," je dejal.

Viharju kljubujem, ostanem!

Slovesnost z naslovom Viharju kljubujem, ostanem! je bila sicer oblikovana kot sozvočje štirih elementov, ognja, zraka, vode in zemlje, popestrili pa so jo lipicanci, medtem ko so organizatorji zaradi slabega vremena odpovedali nastop padalcev.

Scenaristka in režiserka Katja Pegan je hotela nastopa padalcev in lipicancev postaviti ob spomenik braniteljem slovenske zemlje, saj sta bila zastavljena kot spektakel v naravnem okolju. V nadaljevanju slovesnosti se je za odrom prižgal ogenj, plesalke so spomenik z modrimi trakovi "oblačile v vodo", po zemlji (lipicanci) pa pa so potovale slovenske zastave.

Glasbeni skupini Avtomobili in Faraoni ter pevka Polona so zapeli posebej za to priložnost uglasbene pesmi Simona Gregorčiča Na bregu, Ljube Šorli Magistrale in Srečka Kosovela Pa da bi znal. Ob tem so godbeniki igrali tudi znane pesmi upora.

Poleg že omenjenih so na slovesnosti sodelovali še pevca Danijel Malalan in Iztok Mlakar, igralci Boris Cavazza, Primož Forte in Lara Komar, pihalni orkester Nova Gorica pod vodstvom dirigenta Črtomirja Nanuta, godbeno društvo Viktor Parma Trebče in Kraška pihalna godba Sežana z dirigentoma Leandrom Peganom in Ivom Bašičem ter plesalci plesne šole Fiona.

Država je morala za slovesnost odšteti kar 30 milijonov slovenskih tolarjev. Dostop do prizorišča pa je bil zaradi gradbišča omejen; tudi za borce s praporji.

Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskimi sporazumi

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Sicer pa določila pogodbe poleg omenjenega meddrugim vsebujejo tudi odstop Dodekaneških otokov Grčiji, manjše popravke meje s Francijo, priznanje neodvisnosti in suverenosti Albanije, odstop od kolonij ter preklic ugodnih trgovskih sporazumov s Kitajsko.

Trst s severno Istro je bil razglašen za nevtralno državo, imenovano Svobodno tržaško ozemlje . To je bilo leta 1954 s Spomenico o soglasju (tako imenovanem londonskim sporazumom) razdeljeno med Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) . Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskimi sporazumi, ki sta jih podpisali SFRJ in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Državni zbor je lani uvedel tri nove praznike, poleg 15. septembra tudi 23. november, ko bo Maistrova proslava, ter 17. avgust kot spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti.