Tiskane izdaje
Pokrovitelj letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je predsednik vlade Miro Cerar, ki je na predstavitvi tega dogodka poudaril pomembnost tega projekta ne le zaradi promocije in spodbujanja pridelave kakovostne slovenske hrane ampak tudi zato, da opozorimo, kako pomembne so zdrave življenjske navade, kamor sodi tudi zdravo prehranjevanje. Čeprav je aktivnost namenjena otrokom in mladostnikom, pa jim morajo biti pri tem zgled starješi, je poudaril.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je med drugim dejal, da je bil motiv za projekt zaskrbljujoč podatek, »da več kot polovica mladostnikov zjutraj ne zaužije zajtrka, pomembno pa je tudi, da javni zavodi nabavijo živila pri lokalnih dobaviteljih.« Zagotovil je, da se bodo bodo na ministrstvu trudili, »da bomo nekoč prišli do tedna, nato meseca in do leta slovenske hrane«.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je poudarila pomen zajtrka kot prvega in najpomembnejšega obroka, ki »da energijo tako za fizično kot miselno aktivnost«. Sicer pa je v skrbi za zdrav način prehranjevanja pomembno, da so obroki uravnoteženi, tako po sestavi in količini glede na posameznikovo starost in telesno aktivnost, da moramo zaužiti tri glavne obroke ter eno ali dve malici z veliko lokalno pridelanega sadja in zelenjave in s čim manj sladkorja in zdravju škodljivih maščob.
Dobra odzivnost vrtcev in šol
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanislava Setnikar Cankar pa ob poudarjanju pomena zgodnjega privzgajanja zdravih prehrambenih navad izpostavila, da šole in vrtci pripravijo na dan 630.000 obrokov hrane, za katere je pomembno, da so pravilno sestavljeni in da je večina iz lokalne pridelave. Izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka, v katero je vključenih večina vrtcev in šol pa vzamejo resno in mu namenijo veliko pozornosti. Veliko jih na ta dan nameni po več ur ali kar ves dan izobraževalnim vsebinam o pridelavi hrane in prehranjevanju. V vsebine projekta vključujejo strokovne delavce šole, kuharje, starše, sodelujejo s čebelarji, kmetijskimi svetovalci, območnimi zavodi za zdravstveno varstvo, lokalnimi društvi in drugimi. Želi si, da bi projekt razširili še na srednje šole.
Tudi pri Čebelarski zvezi Slovenije, pobudnici projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, bodo po besedah njenega predsednika Boštjana Noča pripravili številne aktivnosti, povezane z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka , saj se zavedajo svoje vloge pri informiranju in izobraževanju najmlajših. Ker so tudi pobudniki evropskega medenega zajtrka, bodo dan pred izvedbo projekta v slovenskih šolah in vrtcih organizirali 3. mednarodno konferenco čebelarskih organizacij. Ob tej priložnosti bodo gostom iz 13 držav predstavili dobre prakse pri nas in jih odpeljali na zajtrk na različne lokacije po Sloveniji. »Da obeležimo Dan slovenske hrane in opomnimo na to, kako pomembna je prav pridelave kakovostne slovenske hrane, pa bomo ta dan v čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici postregli s posebnim kosilom, ki ga po naših informacijah ni postregel še nihče. Jedilnik bo sestavljen izključno iz certificiranih zaščitenih kmetijskih proizvodov«, je še dodal predsednik slovenskih čebelarjev.
Povezovanja kmetijstva, čebelarstva in živilske industrije
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je poudarila, da je Tradicionalni slovenski zajtrk aktivnost celotne agroživilske verige. »S projektom pripomoremo k dvigu zavesti o tem, kaj jemo in od kod prihaja naša hrana. Uživanje hrane iz lokalnega okolja je pomembno z vidika pozitivnega vpliva na okolje, saj s kratkimi dobavnimi verigami zmanjšujemo onesnaževanje okolja zaradi krajšega transporta, skladiščenja in potrebne embalaže ter drugih procesov pri daljših prevozih«. Po besedah Zagorčeve so slovenski proizvodi prilagojeni tradicionalnim okusom, prehranskim navadam z uživanjem sezonskih, v našem okolju dozorelih pridelkov. S poseganjem po domačih živilskih izdelkih pa prispevamo tudi k ohranitvi slovenske kulinarične dediščine.
Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetka Zupančiča je Tradicionalni slovenski zajtrk pomemben za lokalne pridelovalce in koristen za naše otroke ter celotno družbo. »Naše aktivnosti presegajo tradicionalni slovenski zajtk in dan slovenske hrane. Vsak dan, na vsakem koraku in vsak trenutek moramo vsi, ki smo partnerji v agroživilski verigi, širiti zavedanje, da je lastna pridelava hrane strateškega pomena za vsako državo«.
Kot pravi, je namen tradicionalnega slovenskega zajtrka osveščanje otrok o lokalni hrani iz bližine, pomenu kmetijstva, širjenju zavedanja ter kaj vse je treba postoriti, da se na policah trgovin pojavi hrana, zato je prisotnost dobaviteljev hrane tako v vrtcih kot šolah izrednega pomena. »Samo pristni stiki so tisti, ki nagovorijo otroke, da se zavejo, kako težko je pridelati hrano. Tako se jo naučijo spoštovati in ceniti pridelovalce.«
