Vlada v svoji ponudbi ne naslavlja zahtev Fidesa
Odziv Fidesa na ponudbo vlade
Vlada meče le pesek v oči zaposlenim v zdravstvu, bolnikom in vsem ostalim prebivalcem, saj se reševanje stavkovnih zahtev Fidesa sploh še ni začelo. Vlada v svoji ponudbi ne naslavlja zahtev Fidesa, je povedal v imenu pogajalske skupine Fidesa Milenko Stanković, zdravnik iz UKC Ljubljana.
Poudaril je, da je zahteva Fidesa ena sama, in sicer da vlada uresniči, kar je sama sprejela pred letom in pol in je bilo takrat objavljeno tudi v uradnem listu 28. oktobra predlanskim. Bistvena zahteva iz tega sporazuma je oblikovanje ločenega plačnega stebra za zdravstvo v okviru javnega sektorja, ki bo zajel vse zaposlene v zdravstvu in opredelil njihove specifike.
S tem ko vlada zavlačuje reševanje zahtev Fidesa, pospešuje razpad javnega zdravstva, poudarjajo v Fidesu. Zato Fides vlado poziva, da začne izpolnjevati dane zaveze, je še dejal Stanković.
Današnja stavka
Zdravniki in zobozdravniki so danes ob 7. uri začeli stavko, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Dopoldne so na zborih stavkajočih predstavili svoje zahteve, opoldne pa so se nadaljevala pogajanja med vladno stranjo in sindikatom Fides. Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po koncu sestanka povedal, da je vladna stran sindikatu predstavila svoja stališča, ki jih bo poslala še pisno, sindikat pa bo nanje odgovoril. »Potem tudi nadaljujemo pogajanja, predvidoma torej jutri,« je napovedal Kordež. Na vprašanja novinarjev ni želel odgovarjati.
Pogajanj za zdaj niso želeli komentirati niti v Fidesu. Ob stavki, ki jo spremljajo zbori zaposlenih, iz bolnišnic večinoma poročajo o odpovedovanju in prenaročanju nenujnih zdravstvenih storitev.
»Zmanjkalo nas bo«
V Splošni bolnišnici Celje po navedbah Mateje Grat, predsednice tamkajšnje enote Fidesa in članice lokalnega stavkovnega odbora, stavka večina zdravnikov. Poudarila je, da so bile v zadnjih tednih najbolj na tapeti zdravniške plače, a da tretjino predstavljajo dodatki za povečan obseg dela, saj je zdravnikov premalo. Članica lokalnega stavkovnega odbora Lea Školnik je dodala: »Več kot 860 zdravnikov je odšlo iz javnega sistema v enem letu! Obe fakulteti skupaj imata v letniku 300 bodočih zdravnikov. Zmanjkalo nas bo. Če stavka ne bo uspešna, ne bo več zdravnikov in tudi zavarovane skupine, ki jih obravnavamo tudi med stavko, ne bodo oskrbljene. S stavko ohranjamo javno zdravstvo.«
Gratova je dodala, da se izčrpavanje javnega zdravstva dogaja že dolgo: »Od ustanovitve urgentnih centrov ljudje odhajajo. Preprosto ne zmorejo več. Dokler tega ne bomo rešili, ne moremo ljudem preprečiti, da gredo delat drugam.« Poudarila je, da stavkajo zato, da preprečijo nadaljnji razpad javnega zdravstvenega sistema: »Ampak ne v hipotetičnem stebru in hipotetičnem času. Problem je tukaj in zdaj, vlada pa je pri reševanju zelo ležerna. Problem je zdaj in je hud. Mi želimo spremeniti smer tega Titanika.«
Čeprav stavka večina, pa so razlike med bolnišničnimi oddelki velike. Nekateri kot da ne bi stavkali, saj imajo večinoma bolnike, ki so starejši od 65 let. Tudi Gratova je opozorila na zboru zdravnikov, da 300 pacientov ne morejo kar vnaprej prenaročiti, saj ne vedo, koliko časa bo trajala stavka: »Danes bomo prenaročali za jutrišnji dan in tako bo vsak dan, dokler bo stavka trajala.« Dodala je, da bo trajala do konca: »Do izpolnitve stavkovnih zahtev. Stavkamo za ureditev delovnih razmer v zdravstvu. Javni sistem propada, ker pristojni stanja niso uredili. Želimo, da bo naše delo v urejenih pogojih varno in kakovostno za uporabnike.«
Tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so se zbrali v velikem številu. Stavkajoče je nagovorila članica stavkovnega odbora sindikata Fides Ana Lina Vodušek. Opozorila je, da so ogorčeni nad tem, da se »v zdravstvu ves ta čas ni zares nič naredilo oziroma vsaj ne v pravi smeri«. Meni, da še naprej poteka razgradnja javnega zdravstva, ki se kaže z odhodi kadra. »Vsega kadra, od administratork, medicinskih sester, inženirjev, fizikov in računalničarjev do podpornih služb in seveda zdravnikov,« je naštela.
Kot je poudarila, zahtevajo, da vlada upošteva, kar so se že dogovorili na pogajanjih v preteklosti in tudi podpisali. Pri tem si prizadevajo za nov zdravstveni plačni steber za vse zdravstvene delavce, konkurenčne delovne pogoje in ureditev konkurenčne zaposlitve »za ohranitev kadra, zato da ni lepše drugje, kjer je manj obremenitev in boljša plača«.
V Izoli bodo prenaročali
»Danes ni bilo treba prenaročati pacientov, saj smo imeli naročene bodisi tiste, ki so starejše od 65 let, bodisi je šlo za primere, ki so zahtevali obravnavo, saj bi se sicer lahko poslabšalo stanje. Prav tako tudi pregledamo vse, ki so mlajši od osemnajst in starejši od 65 let, ter rakave bolnike in nosečnice,« je naštel Črtomir Seušek, predstavnik Fidesa v Splošni bolnišnici Izola. Težav zaradi stavke tako pacienti niti niso občutili. »Od jutri naprej pa pacienti lahko pričakujejo, da jih bomo začeli prenaročati, če ne bo šlo za nujne primere. O datumu pregleda bodo praviloma obveščeni naknadno,« je dejal. Dodal je, da se stavka sicer lahko hitro konča, če bo vlada sprejela stavkovne zahteve, ki so bile po njegovih besedah že tako ali tako pred letom dni medsebojno usklajene, a njih niso uresničili.
»Tudi na današnji zbor je prišla velika večina zdravnikov, kar kaže, da ima stavka med kolegi močno podporo. Mnogi so opozorili predvsem na neustrezne delovne pogoje,« je povedala Tatjana Cvetko, predstavnica zdravniškega sindikata v Zdravstvenem domu Koper. Po njenih besedah so zdravniki zelo obremenjeni tudi zaradi obsežnega administrativnega dela, ki se od njih zahteva. »Danes sem pacientko pogledala v petih do sedmih minutah, nato pa sem, tudi zaradi tehničnih težav sistema, potrebovala še pol ure za vnašanje podatkov,« je poudarila.
Glavni razlog za zdravniško stavko, ki so jo v Fidesu napovedali 18. decembra lani, je, kot rečeno, neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Gre za zamik pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo, s katerim naj bi uredili specifike dela zdravnikov, medicinskih sester in preostalih zdravstvenih sodelavcev, delu in zahtevnosti zdravstvenih poklicev pa naj bi bila prilagojena tudi plačna lestvica. Prav tako zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastala po posegu v plačni sistem, ko so se plače zvišale mladim zdravnikom, starejšim pa ne toliko.
»Stavke si v resnici ne želimo in je skrajni ukrep. Menimo, da je za stavko odgovorna vlada, ker ni uresničila svojih podpisanih in potrjenih zavez,« je v nedeljo povedala Ana Lina Vodušek. Po njenih besedah gre pri pogajanjih za sprenevedanje v škodo bolnikov. Vladni predlog stavkovnega sporazuma ne vodi v glavno stavkovno zahtevo – vzpostavitev zdravstvenega sistema za vse, je poudarila.
Vladna pogajalska skupina je v petek, tik pred sklicanim tretjim pogajalskim sestankom, posredovala pisni predlog sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Fides ga je v soboto proučil in sporočil, da je iz predloga jasno razvidno, da ne ponuja nobenega približevanja njihovim stavkovnim zahtevam. In da vladno sprenevedanje ne bo zaustavilo stavke.
Zgolj zelo nujne storitve
V času stavke v javnem zdravstvu opravljajo zgolj storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, le za nosečnice, otroke in starejše bodo opravljali tudi nenujne storitve. Za večino zdravstvenih storitev bo sicer veljal enak razpored kot ob praznikih.
V ZDUS stavke zdravnikov ne podpirajo
V Zvezi društev upokojencev Slovenije so se pridružili nasprotovanju stavke zdravnikov in Fidesa, kar so izrazile že nekatere stanovske organizacije. Državni zbor so pozvali, da čim prej obravnava in sprejme interventni zakon, ki ga imajo poslanske skupine že na mizah.
»S spremembami in dopolnitvami zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravniški službi je nujno sistemsko preprečiti plazečo se privatizacijo v zdravstvu po ameriškem vzoru, katere cilj je le dobiček, ne pa zadovoljevanje potreb ljudi po zdravstvenih storitvah. Na podlagi informacij, ki nam jih pošiljajo člani društev upokojencev, je pri nas zaradi nedelujočega sistema v zdravstvu vedno več takih, ki si zasebnih zdravstvenih pregledov ne morejo privoščiti, do svojega osebnega zdravnika pa ne morejo priti ali pa ga sploh nimajo.«
Vse našteto zahteva takojšnje ukrepanje resornega ministrstva in vlade, saj gre za ustavno kršitev temeljne človekove pravice, dostopa do zdravstvene oskrbe. »Stavka Fidesa je po našem prepričanju zgolj stavka za višje plače, nikakor pa ne stavka, ki poziva k urejanju sistemskih razmer v zdravstvu, zdravniki pod okriljem Fidesa pa spretno izkoriščajo sleherni trenutek za zaostrovanje razmer,« so zapisali v izjavi za javnost.
