Darovalcev malo, presaditev razmeroma veliko

Ljubljana – Bolniki v Sloveniji čakajo na presaditev organov precej manj časa kot drugod po Evropi. Najdlje se čaka na ledvice, nato na srce, najmanj na jetra. Posamezniku pri nas ponujamo tudi možnost posmrtnega darovanja organov. Po nedavnih podatkih je bilo v Sloveniji registriranih več kot 6000 darovalcev, kar je še vedno malo, a strokovnjaki opozarjajo na nizke številke darovalcev povsod po svetu.

Nekaterim bolnikom presaditev organa lahko pomeni zadnje upanje. Vsakdo od nas ima možnost, da se opredeli kot darovalec organov. Donorsko in transplantacijsko dejavnost v Sloveniji povezuje, koordinira, pospešuje ter nadzira javni neprofitni Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje. V slovenski donorski program je vključenih deset centrov, programi za presaditve pa se v Sloveniji izvajajo le na UKC Ljubljana.

Čakalne dobe pri nas primerljivo krajše

Sekretarka zavoda Slovenija Transplant Barbara Uštar pravi, da povprečne čakalne dobe za posamezne organe trajajo okoli 300 dni za ledvico, 177 za srce in 77 za jetra. Drugod po Evropi so precej daljše. »V Nemčiji na presaditev lahko čakaš nekaj let,« poudarja direktorica istega zavoda Danica Avsec.

Po podatkih zavoda so bolniki 9. avgusta 2017 čakali na skupaj 232 organov – nekateri so čakali na več organov hkrati. Na primer, od 140 bolnikov, ki so čakali na presaditev ledvice, jih je sedem čakalo še na trebušno slinavko, en bolnik pa na jetra.

V te podatke so všteti le bolniki, ki so primerni za transplantacijo. »Vsi na čakalni listi so že opredeljeni kot ustrezni in potrebujejo transplantacijo, a se vseeno lahko zgodi, da je bolnik umaknjen s čakalne liste zaradi kakšne okužbe ali akutne bolezni, zaradi katere se zdravi. Ti bolniki v nekem trenutku ne morejo biti poklicani, tudi če bi dobili primeren organ, ker morajo najprej odpraviti ta začasni vzrok,« pojasnjuje Avsečeva.

Letos pridobili 26 umrlih darovalcev

Letos so na zavodu do 9. avgusta letos pridobili 26 umrlih darovalcev. Od tega dvema darovalcema zaradi medicinskih kontraindikacij ni bil odvzet noben organ. Na isti dan je bilo v registru opredeljenih 6459 vseh darovalcev. To število se po besedah Avsečeve sicer zdi majhno, a opozarja, da imajo s tem probleme povsod po Evropi in tudi po svetu. Upoštevati moramo tudi vse druge potencialne darovalce, ki niso vpisani v register in prav tako – denimo po smrti s strinjanjem svojcev – lahko darujejo organe: »Številka zato ni tako tragično nizka, saj moramo upoštevati vse možnosti, ki so medicinsko upravičene, darovanje je zato še vedno mogoče izvesti.«

Večina uporabljenih organov je last umrlih darovalcev, to je darovanje po možganski kapi. »Letos je spet začel delovati program darovanja od živega darovalca – lani sta dve osebi darovali ledvico svojima sorodnikoma. Tudi letos so opravili prvo presaditev organa živega darovalca, lani pa je bil prvič opravljen odvzem ledvice po sodobni endoskopski metodi,« pojasnjujejo na zavodu. Nazadnje so odvzem ledvice živemu darovalcu s klasično kirurško metodo izvedli leta 2008.

Toga slovenska zakonodaja

Naša zakonodaja določa, da je soglasje za darovanje po smrti mogoče dobiti po pogovoru s svojci ali najbližjimi, če se umrli pred tem ne registrira kot darovalec. Če pa je prej izrečena volja, je pogovor s svojci zgolj pojasnilne narave. Po zakonu iz leta 2015 imamo tudi možnost, da se tisti, ki nasprotujejo, da bi bili darovalci po smrti, opredelijo proti.

Veliko evropskih držav ima drugačno ureditev – takšno, da je vsak odrasli državljan avtomatsko darovalec, če temu ne nasprotuje. Od članic Eurotransplanta so to Avstrija, Belgija, Hrvaška, Madžarska in Luksemburg, od drugih evropskih držav pa še Španija, Portugalska, Francija, Bolgarija, Grčija, Češka, Slovaška, Poljska, Latvija, Finska, Norveška. Podobno bi lahko veljalo tudi v Sloveniji.

Slovenija od leta 2000 tudi aktivno sodeluje z mednarodno transplantacijsko mrežo Eurotransplant, ki organizira izmenjavo organov med posameznimi transplantacijskimi centri osmih evropskih držav. Avsečeva je pojasnila, da slovensko povprečje števila presaditev in števila razpoložljivih organov daleč presega povprečje Evrotransplanta. »Še pomembneje pa je, da smo po rezultatih posttransplantacijskega zdravljenja absolutno v vrhu,« je še poudarila. V to spada sledenje bolniku po zdravljenju, nadzorovanje, hitrost ukrepanja. »Na tem področju dosegamo vrhunske evropske rezultate, predvsem po transplantaciji ledvic pa tudi srca in jeter.«

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Največ je presaditev ledvic

Od leta 1970 do konca leta 2016 je bilo pri nas skupaj presajenih 1740 organov, od teh je bilo največ presaditev ledvic (1077), sledijo srce (272), jetra (312), pljuča (60) in trebušna slinavka (19). Vodja centra za transplantacijsko dejavnost na UKC Ljubljana dr. Ivan Kneževič nam je pojasnil, da imamo v Sloveniji že peto leto zapored največ presaditev na milijon prebivalcev na svetu – od 12 do 16 presaditev – in da nam sledi Amerika z osmimi presaditvami na milijon prebivalcev na leto.

V UKC Ljubljana presajajo vse organe razen pljuč in organov otrok. Presaditve pljuč naših bolnikov potekajo na Dunaju in le ena presaditev, leta 2003, je bila opravljena v UKC Ljubljana. Pri nas prav tako ne opravljamo presaditev organov majhnih otrok – za jetra postopek opravijo v Italiji, za ledvice pa v Gradcu v Avstriji.

Letos so v UKC Ljubljana presadili 18 src, 33 ledvic in 19 jeter. V prvem trimesečju prihodnje leto bomo v Sloveniji začeli presajati pljuča, vsaj tako je načrtovano, pojasnjuje Kneževič. Trenutno se celoten slovenski tim izobražuje za presaditev pljuč na Dunaju.