Tiskane izdaje
Mednarodnega posveta z naslovom Zagovorništvo migrantov med sedanjostjo in prihodnostjo, ki je bil pred dnevi v ljubljanski mestni hiši, so se udeležili predstavniki najrazličnejših slovenskih institucij, ki varujejo pravice delavcev – tako tujcev, ki pridejo na delo v Slovenijo, kot tudi slovenskih delavcev, ki jih napotijo v tujino.
Razprave se je udeležila tudi nemška evroposlanka Jutta Steinruck, ki je poudarila dobro sodelovanje z ZSSS, saj skupaj rešujejo zaplete, s katerimi se srečujejo delavci in jih ni mogoče rešiti le na državni ravni. Upa, da bo svetovalna točka delovala tudi v prihodnje: »Katastrofalno bi bilo, če bi svetovanje prekinili.« Slovensko vlado pa poziva k nasprotovanju zakonu o ustanavljanju enoosebnih družb, ki ga pripravlja evropska komisija, ki ga zdaj podpira. Proti njemu pa so se že izrekle Nemčija, Avstrija, Belgija in Grčija.
Težave pri izdajanju
Delodajalci ga pridobijo za delavce, ki jih želijo napotiti v drugo državo, a le pod pogojem, da delavca vsaj en mesec pred napotitvijo prijavijo v zavarovanja in da podjetje v Sloveniji ustvari vsaj četrtino prometa.
Predstavnica zdravstvene blagajne Eva Godina je povedala, da težko preverjajo te podatke, zato zadošča že delodajalčeva izjava, da ima tak promet. Zato si na ZZZS želijo, da bi pristojnost izdajanja obrazcev prešla na finančno upravo. Razložila je še, da je napotitev vedno več – po podatkih delovnega inšpektorata jih je bilo pred dvema letoma 17.000, lani pa 120.000 –, vendar ne gre za daljše napotitve, ampak več kratkoročnih.
Nezadostno obveščanje
Poročilo o delu policije za leto 2014 pa kaže, da je bilo kaznivih dejanj, povezanih s kršitvami temeljnih pravic delavcev, 5671 oziroma za 80,7 odstotka več kot leto prej (3138).
»Delavci se ne identificirajo kot žrtve kaznivih dejanj, zato tudi ne govorijo z nami. S tem imamo veliko težav. Poznavanje problematike je še vedno premajhno. Osveščati je treba sodnike in tožilce – tudi z njimi bijemo boj,« še pripoveduje policijska predstavnica. Na to je opozoril tudi Boštjan Medik, ki pri ZSSS nudi pravno pomoč migrantom. Pravi, da nam manjka sodne prakse pri sporih, povezanih z uveljavljanjem pravic delavcev.
Glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček je dejala, da je zadnjih šest let vse več kršitev delovnopravne zakonodaje, zlasti pri (ne)izplačilu plač: »Če nekje delaš, moraš dobiti plačilo, ker je od tega odvisna tvoja eksistenca.« Največ kršitev zaznavajo v avtoprevozništvu in gradbeništvu, ki po tradiciji zaposluje delavce iz tujine. Vendar pa jih stežka ugotavljajo in kaznujejo, saj se pogosto zgodi, da delavci niti ne vedo, kdo jih zaposluje. »Delodajalci so do tujcev zelo drzni, še bolj kot do domačih delavcev,« opaža.
Inšpektorat zoper takšne delodajalce vlaga kazenske ovadbe, a priznava, da na sodišču niso preveč uspešni. Državni zbor in državni svet je že zaprosila, naj zagotovita trajna sredstva za svetovanje tujim delavcem.
Obstoj obeh svetovalnic
Treba bo poiskati trajno financiranje obeh svetovalnic, je napovedal Goran Lukić. Ker jim je financiranje poteklo zadnjega junija, se bodo do konca leta »sindikalno samofinancirali«. Ko bo septembra začel veljati novi zakon o zaposlovanju tujcev, morajo sindikati namreč biti v pripravljenosti. Njegov sodelavec Marko Tanasić je opozoril, da nadzor ne funkcionira: »Sito je preredko.« Če bi svetovalnici res zaprli, bodo migranti tavali od institucije do institucije ali pa bodo šli dalje in nehali iskati informacije. »Delodajalci niso odvisni od projektnih sredstev, oni se financirajo prek delavcev,« je bil kritičen.
Dolžnost države
Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija je prav tako izrazila željo po trajnem financiranju svetovalnic, da ne bi bilo več odvisno od posameznih projektov, ampak bi se zagotavljalo sistemsko: »Zagotavljanje pravic delavcev je dolžnost države.«
