Tiskane izdaje
Vršič, Ljubljana – Tisti, ki zaidejo v težave in potrebujejo pomoč helikopterja, so lahko zelo hvaležni, da obstaja ta način reševanja, s katerim je pomoč lahko veliko hitrejša. Da je to nemalokrat odločilno, so opozorili tudi ob včerajšnjem prikazu reševanja z območja Ajdovske deklice, od koder so policisti na varno na prelaz Vršič prepeljali ponesrečenca.
Gorska reševalna služba v približno tretjini primerov na pomoč pokliče tudi helikopter Slovenske vojske ali policije. Lani je bilo teh poletov 138. V oči zbode dejstvo, da helikopterskega reševanja, ki zahteva čas celotne reševalne ekipe in zaradi drage ure poleta ni prav poceni, v več primerih ne bi potrebovali, če bi se ljudje v gorah vedli bolj odgovorno.
Ura poleta helikopterja Slovenske vojske stane 2630 evrov, cena policijskega helikopterja pa 2527 evrov na uro. Letos so pomoči potrebne v kar 95 odstotkih reševali z vojaškim helikopterjem. Srečko Šestan z Uprave RS za zaščito in reševanje poudarja, da se gorski reševalci odzovejo na vsak klic na pomoč. »Glede na podatke o stanju ponesrečenca, vremenske razmere in drugega ocenijo, ali je za reševanje potreben tudi helikopter,« je povedal Šestan in dodal, da so imeli v zadnjem času tudi dva primera, ko si z gorskimi reševalci niso bili edini, ali je helikopter potreben ali ne.
ZZZS plača helikopter
samo v nujnih primerih
»Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) imajo pravico in dolžnost, da zahtevajo povrnitev škode, ki je nastala ZZZS zaradi okvare zdravja ali smrti zavarovane osebe, od tistega, ki jo je povzročil namenoma ali iz malomarnosti,« pojasnjuje Damjan Kos iz sektorja za informiranje in odnose z javnostjo. ZZZS zagotavlja helikopterske prevoze samo v primeru, ko zavarovana oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč in nujno zdravljenje, če ni mogoče opraviti nujnega prevoza z reševalnim avtomobilom.
Leta 2009 je ZZZS za helikopterske prevoze plačal ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za obrambo skupaj 801.874 evrov, leta 2010 pa 872.936 evrov. Kos je na vprašanje, kako je s kritjem tovrstnih stroškov v tujini, pojasnil, da je v večini držav Evropske unije prevoz zavarovane osebe s kraja nesreče do najbližje ustrezne zdravstvene ustanove pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vprašanje pa je, ali to vedno vključuje tudi helikopterski prevoz.
»Vsekakor je priporočljivo skleniti komercialno zavarovanje, ki vključuje tudi takšna tveganja, kot je prevoz s helikopterjem,« je povedal Kos. Pojasnil je, da v Avstriji helikopterski prevoz ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se je zanj treba prostovoljno zavarovati. Le izjemoma se poškodovancu prizna pavšal v višini približno 900 evrov, če avstrijska zavarovalnica ugotovi, da je bil prevoz nujen.
»V sosednji Hrvaški pa med nujne reševalne prevoze štejejo tudi nujen helikopterski prevoz s kraja nezgode do najbližje ustrezne zdravstvene ustanove,« je povedal Kos in opozoril, da v to niso všteti helikopterski prevozi, ki jih naročijo svojci, ker bi radi bližnjega prepeljali v neko drugo zdravstveno ustanovo ali v primeru prevoza slovenskih zavarovancev v Slovenijo. V tem primeru so samoplačniki, saj prevoz iz tujine v domovino ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se je za to treba prostovoljno zavarovati.
