Tiskane izdaje
Rateče – Vrhovno sodišče je pred dnevi zavrnilo predlog Agrarne skupnosti Rateče Planica (AS) za revizijo pravnomočne delne denacionalizacijske odločbe iz leta 1994, po kateri je država del premoženja nekdanje AS vrnila fizičnim osebam. Komaj 14 dni po izdani delni denacionalizacijski odločbi je bil sprejet zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS).
Različne razlage zakonov o denacionalizaciji in o ZPVAS in dejstvo, da je že bil vrnjen del premoženja, močno buri duhove med Ratečani. AS namreč upravlja vrnjena zemljišča, čeprav niso last njenih članov. Kot je prepričan domačin iz Rateč Alojz Volc, ni sporno, da so upravičenci po zakonu o denacionalizaciji dobili v last vrnjeno premoženje (gre predvsem za zemljišča v Planici, na Tromeji, v Ratečah in okolici), ki je bilo po drugi svetovni vojni nacionalizirano. Sporno se mu zdi, da s tem premoženjem upravlja AS Rateče Planica, ki je o tem odločil na ustanovni skupščini AS leta 1995. Za to premoženje AS podpisuje pogodbe in pobira najemnino, čeprav soglasja lastnikov nima, pravi Volc.
Predsednik AS Rateče Planica Jože Brudar upravljanje omenjenega premoženja, ki je po njegovem mnenju vredno pol milijona evrov, utemeljuje s sklepi skupščine AS, zapisanimi tudi v statutu. Ker so tega potrdili na upravni enoti Jesenice in na jeseniškem okrajnem sodišču, je Brudar prepričan, da to premoženje lahko upravljajo. Spor so poskušali rešiti tako po upravni (UE in ministrstvo za kmetijstvo) kot sodni poti. Zanimiva je ugotovitev Višjega sodišča v Ljubljani, kjer so v obrazložitvi lani sprejete odločitve zapisali, da so v zemljiško knjigo kot lastniki premoženja vpisane le fizične osebe, te pa lahko obremenjujejo to premoženje, je poudaril Volc.
Brudar je dejal, da je osnovni problem, da ne zakon o denacionalizaciji ne ZPVAS ne določata načina upravljanja vrnjenega premoženja. Zato bodo na problem posebej opozorili na ustavnem sodišču, kamor bodo poslali zahtevo za presojo ustavnosti. Pričakuje, da bo ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakonov in razrešilo vprašanje upravljanja vrnjenega premoženja. Dodal je še, da imajo za sodne postopke podporo v sklepih občnega zbora AS.
Alojz Volc pravi, da se bodo morali za upravljanje vrnjenega premoženja lastniki še organizirati. Pojasnil je, da se pred letom 2003 s tem problemom sploh niso ukvarjali, potem pa so čakali na konec upravnih in sodnih postopkov. Ti so končani, zato se bodo lastniki premoženja povezali in ustanovili gospodarsko družbo, še napoveduje Volc.
AS je za omenjena zemljišča v preteklosti podpisoval različne pogodbe z najemniki, med katerimi je Smučarska zveza Slovenije (SZS), ki je najemnica parkirišča v Planici in zanj plačuje malo več kot 7000 evrov na leto. SZS oziroma OK Planica je najemno pogodbo za parkirišča v Planici podpisal z AS, kot je bila v preteklosti podpisana s Športnim društvom Planica, pravi Tomi Trbovc iz SZS. Dejal je, da vedo za nesoglasja, vendar težav ne pričakujejo. Prepričani so, da bo problem rešen v okviru postopkov gradnje Nordijskega centra Planica.
Odkup zemljišč
v Planici se nadaljuje
Država je od zasebnih lastnikov za potrebe gradnje Nordijskega centra Planica že odkupila približno 300.000 kvadratnih metrov zemljišč in zanje plačala 3,6 milijona evrov. Za dobrih 65.000 kvadratnih metrov zemljišč (od tega je 46.000 kvadratnih metrov v lasti članov Agrarne skupnosti Rateče Planica), ki jih še morajo odkupiti, pa bodo namenili še 600.000 evrov. Na ministrstvu za šolstvo in šport pravijo, da težav z odkupom za zdaj nimajo, in pričakujejo, da se bodo vsi lastniki odločili za prodajo, saj je ponudba enakopravna do vseh. V nasprotnem primeru bodo izkoristili možnosti, ki jih predvideva zakonodaja, tako da bi kljub morebitnim zapletom pri odkupih lahko začeli graditi.
Revizijski postopek razpisnih pogojev za izbiro izvajalca gradnje prve faze nordijskega centra še ni končan, kljub temu pa so že izbrali najugodnejšega ponudnika (GH Holding), izvajalsko pogodbo pa bodo podpisali, ko bodo končani formalni postopki. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je pred dnevi dejal, da bi morali spremeniti zakonodajo tako, da bi pospešili revizijske postopke. Ministrstvo za finance je zakon o javnem naročanju že poslalo v državni zbor, predlog pa upošteva nekatere pripombe, ki se nanašajo na večjo zaščito javnega interesa, so še dodali na ministrstvu za šolstvo.
