Tiskane izdaje
Jesenice – Občina Jesenice je prejela okoli tri milijone evrov iz evropskih virov za 4,6 milijona evrov vreden projekt celovite obnove območja Fiproma in Stare Save, vendar še ni izpolnila pogoja, da na njem odpre 30 delovnih mest.
Območje je bilo urejeno z evropskimi sredstvi, občina pa bi morala na njem odpreti 30 delovnih mest. Na novi tržnici na Stari Savi, ki je bila del projekta urejanja območja in so jo lani po enem letu obratovanja neslavno zaprli, so jih odprli 15, a skupaj s tržnico so se zaprla tudi ta. Drugih delovnih mest na tem območju niso ustvarili. Zdaj mora občina EU pojasniti, kje so delovna mesta, ki jih je obljubila v prijavi za evropsko sofinanciranje, pravi občinski svetnik Peter Mirc.
Iskanje delovnih mest
Kot pravi Mirc, poskuša občina nova delovna mesta, s katerimi bi upravičili evropsko sofinanciranje, ustvariti v podjetju Razvojni center Jesenice (RCJ), ki deluje na območju Fiproma in katerega solastnica je. Vendar projekt vzpostavitve RCJ ni bil del projekta urejanja območja Fiproma in Stare Save, saj je bil sofinanciran z državnim denarjem, opozarja Peter Mirc. Z ustvarjenimi delovnimi mesti v RCJ ne morejo upravičiti evropskega sofinanciranja projekta urejanja območja Fiproma in Stare Save, trdi Mirc, ki je prepričan, da bo občina zato morala evropski denar vrniti.
Direktor občinske uprave na Jesenicah Vitomir Pretnar nasprotno pravi, da je za občino Razvojni center Jesenice vsebinska nadgradnja infrastrukturnega projekta urejanja območja Fiproma in Stare Save, zato so prepričani, da so z ustvarjenimi 40 delovnimi mesti v RCJ izpolnili tudi ta pogoj. »Z dobro argumentacijo je nekaj manevrskega prostora za upravičenje prejema evropskega denarja,« meni Pretnar.
Občina Jesenice ima do konca leta 2017 čas za usklajevanje in doseganje kazalnikov: »Sankcije so stvar diskrecijske presoje pristojnih organov na podlagi okoliščin in dejstev, zato bi bilo trenutno neodgovorno špekulirati o morebitnih sankcijah EU proti občini in potencialni grožnji z nujnostjo vračila evropskega denarja,« še razmišlja Pretnar.
Tržnica izpolnjuje minimum
Tržnica Jesenice obratuje le ob petkih in sobotah, s čimer izpolnjujejo zgolj minimalne zahteve za evropsko sofinanciranje. Na razpis za novega koncesionarja, ki bi plačal le 500 evrov mesečne koncesnine (prvotno je ta znašala 4000 evrov), se ni prijavil nihče. »To je katastrofa,« pravi Pretnar, ki se čudi, da nihče ne prepozna poslovne priložnosti. Hkrati nima odgovora na ugotovitev, da mora vsako investicijo podpirati ustrezna politika; pri tržnici je to lokalna kmetijska (samopreskrbna) politika.
Tako kot pri tržnici je tudi pri drugih projektih na Jesenicah opaziti enak vzorec: občina (ali država) je vložila veliko denarja v infrastrukturo (kulturno središče mesta na Stari Savi, dvorana Podmežakla, kolesarska steza proti Kranjski Gori), gradnji infrastrukture pa ne sledi ustrezna (kulturna, hokejska, kolesarska) sektorska politika, ki bi podpirala osnovno dejavnost in upravičila vlaganja.
