Tiskane izdaje
Mežica, Črna na Koroškem – Za razliko od prejšnjih let je vlada tokrat program okoljske sanacije zgornje Mežiške doline potrdila slabega pol leta prej ter za dve leti vnaprej ter s tem omogočila učinkovitejše in pravočasno izvajanje ukrepov. Zanje iz državnega proračuna spet namenja po milijon evrov na leto.
V prejšnjih letih je vlada potrjevala letne programe sanacije s svincem onesnaženega okolja v Mežiški dolini šele konec avgusta, kar je oteževalo pravočasno izvedbo okoljskih ukrepov in domala onemogočilo normalno financiranje. Lani je bila zamuda še večja, saj je bil program potrjen šele povsem ob koncu leta ter finančno močno okleščen.
Namesto milijona so za sanacijo namenili le 600.000 evrov, od katerih pa je šlo 460.000 evrov za poplačilo obveznosti iz prejšnjega leta, tako da je za nove ukrepe ostalo le okrog 140 tisočakov. Da do takšnih zamikov pri izvajanju in plačilih ne bi več prihajalo, bodo programi odslej dveletni, država pa jih bo spet financirala z milijonom evrov na leto. Sanacija okolja sicer pod državnim okriljem poteka že od leta 2008 in naj bi se končala leta 2023, zanjo pa bi skupaj namenili 15 milijonov evrov.
Letos spet testiranja vseh otrok, ne le triletnikov
Kot je povedal Matej Ivartnik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne, bo tudi letos glavnina sredstev namenjenih preplastitvi javnih površin, po katerih se gibljejo in zadržujejo otroci, čiščenju in sanaciji fasad, mokremu čiščenje javnih površin, čiščenju podstrešij, zatravitvam golih javnih površin. V vrtcih in šolah v občinah Mežica in Črna bodo nadaljevali z varovalno prehrano, v obeh občinah bodo izvajali promocijske aktivnosti in izvedli vsakoletni monitoring vsebnosti svinca v krvi otrok.
»Letos bomo ponovili prevalenčno študijo, ki smo jo že opravili ob začetku sanacijskega programa leta 2008,« napoveduje Ivartnik. Tako bodo k testiranju spet povabili vse otroke iz zgornje Mežiške doline do šestega leta starosti ter tudi devetletnike, kot primerjalno skupino pa bodo testirali triletnike iz spodnje Mežiške doline, rezultate pa bo nato mogoče primerjati s tistimi izpred petih let. Po letu 2008 so namreč vsako leto testirali le triletnike, ki so se v prvi prevalenčni študiji v prerezu celotne populacije pokazali za najbolj tvegane glede izpostavljenosti svincu.
Odlok potrebuje še vsebinske spremembe
»Zelo smo zadovoljni z drugačnim odnosom ministrstva, tudi izvajanje ukrepov bo veliko lažje, saj bomo imeli dovolj časa za javne razpise. Prejšnja leta je bila težava, ker smo morali nekatere ukrepe, predvsem gradbene, izvajati vnaprej, brez zagotovljenega financiranja, sicer jih v zadnjih štirih mesecih leta ne bi mogli,« pravi Ivartnik. Še vedno pa v program okoljske sanacije niso zajete zasebne površine, domača dvorišča, fasade. »Upam, da bodo v teh dveh letih odlok dopolnili, vendar pa je težko zajeti na primer površine okrog industrijskih obratov in jih urejati z državnim denarjem.«
Preudarnejše umeščanje industrije v že tako degradiran prostor in s tem preprečevanje novih žarišč onesnaževanja je po Ivartnikovih besedah pomemben dejavnik dolgoročnega uspeha sanacije onesnaženega okolja, to pa bi zahtevalo sistematično prostorsko načrtovanje in širši, regijski konsenz. Dosedanji ukrepi so se nesporno izkazali za uspešne, vendar pa Ivartnik dvomi, da bodo brez vsebinskih sprememb lahko dosegli celostno sanacijo.
Kmetijske površine niso zajete v sanacijo
Od letnega milijona evrov bodo za ukrepe v Črni in Žerjavu namenili 60 odstotkov, za ukrepe v Mežici 30 odstotkov, za ukrepe, ki jih izvaja ZZV Ravne (promocijske aktivnosti, monitoring krvi) pa 10 odstotkov. Mežiški župan Dušan Krebel je glede na finančno stanje države zadovoljen, da je sanacijski program ohranil enako financiranje. »Želimo pa si, da bi na ministrstvu prepoznali, da je v ta program potrebno vključiti tudi dodatne vsebine: sanacijo škode, ki so jo zaradi onesnaženja s težkimi kovinami utrpeli kmetje ter sanacijo makadamskih lokalnih cest zunaj urbanih naselij.«
