Tiskane izdaje
Ljubljana – Prestroga ureditev bi ogrozila delovanje stečajnih upraviteljev in s tem upočasnila delovanje sistema. Od 99 aktivnih upraviteljev jih je okoli 40 odvetnikov, torej 40 odstotkov vseh upraviteljev. Ker pa je novela zakona v parlamentarnem postopku, je vložitev dopolnil še vedno mogoča.
Tako so se na naše vprašanje, ali je prav, da so odvetniki tudi stečajni upravitelji, včeraj odzvali na pravosodnem ministrstvu.
V sredo smo obširno poročali, da po mnenju nekdanjega predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Mihe Kozinca vsaj zaradi dveh vzrokov odvetniki ne bi smeli biti stečajni upravitelji. Prvič zato, ker imajo ustavno določen položaj tako kot sodniki, tožilci in pravobranilci. In kot je zanje povsem jasno in razumljivo, da ne morejo biti upravitelji, bi moralo enako veljati tudi za odvetnike. In drugič, ker je z opravljanjem odvetništva nezdružljiva katera koli druga komercialna dejavnost, kar delo stečajnega upravitelja je.
Odvetniška zbornica se s Kozinčevim mnenjem ne strinja, pravosodno ministrstvo pa pojasnjuje, da je bilo takšno vprašanje že sproženo na seji pristojnega parlamentarnega delovnega telesa, vendar prav v obratnem smislu, in sicer ali so lahko stečajni upravitelji hkrati tudi odvetniki. Vloženo je bilo dopolnilo, da bi v predlog insolvenčnega zakona vključili oviro pri izdaji dovoljenja za upravitelja. Ta ovira bi bila, da ne sme biti vpisan v imenik odvetnikov. Takšni rešitvi sta nasprotovali odvetniška zbornica in zbornica upraviteljev.
Ureditev, ki bi 40 stečajnih upraviteljev, ki so hkrati odvetniki, silila, naj se opredelijo za opravljanje enega ali drugega poklica, bi posredno ogrozila možnost nemotenega vodenja postopkov zaradi insolventnosti, so prepričani na pravosodnem ministrstvu. Možno je, da bi se takšni ljudje namesto za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja odločili za poklic odvetnika. In to v času, ko se število stečajnih postopkov povečuje.
