Direktor ob zamenjavi napoveduje pritožbo

Alenka Černelič Krošelj blizu imenovanju za vodjo Posavskega muzeja, Tomaž Teropšič trdi, da izbor ni zakonit.

Objavljeno
27. maj 2014 09.43
Brezice, 04.03.2013. breziski grad v katerem domuje Posavski muzej. Foto: Marko Feist
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Za brežiškimi svetniki so včeraj še krški za novo vodjo Posavskega muzeja potrdili Alenko Černelič Krošelj. Podobno odločitev pričakujejo tudi v občini Kostanjevica na Krki (predvidoma 20. junija), in če bo takšna še v Sevnici (11. junija), se bo z mesta direktorja muzeja po 20 letih moral posloviti Tomaž Teropšič. A ta v tem primeru napoveduje pritožbo na po njegovem mnenju nezakonit razpis.

»Svet zavoda in zaposleni so ugotovili, da program dela Alenke Černelič Krošelj odstopa od drugih. Verjamem, da se bodo tudi v občinah Kostanjevica na Krki in Sevnica podobno strinjali in bomo dobili novo direktorico, ki daje novo upanje in priložnost za boljše čase zavoda,« je z bolj »inovativnim in svežim programom« kandidatke zadovoljen župan Ivan Molan.

Medtem ko Anita Krajnc z občine Kostanjevica na Krki pravi, da ne vidijo nobenih ovir za imenovanje Alenke Černelič Krošelj, je župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk za Delo dejal, da bodo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, program dela 3. junija predstavili komisiji za mandatna vprašanja, do njenega stališča pa se bodo nato 11. junija opredelil še svetniki. »Za opredelitev tako komisije kot občinskega sveta bo ključna predstavitev programov dela,« pravi župan.

Povezovanje srednjeveških objektov

Černelič Krošljeva želi prenoviti razstavne zbirke in jih osvežiti z interaktivno vsebino. Neustrezno se ji zdi, da muzej obiskovalcem ne ponuja na ogled niti enega filma in da je ob dela prostih dneh popoldne prevečkrat zaprt. Svetnike je prepričala z vizijo večjega vključevanja muzeja v kulturno in turistično življenje celotne regije.

S projektom Dežela gradov namerava programsko in promocijsko povezati srednjeveške objekte: »Muzejski depoji so bogati, a jih je treba odpreti in eksponate razstaviti po objektih po Posavju, ki so bili v zadnjem obdobju obnovljeni. Ključni originali, kot so krške insignije, ki so zdaj razstavljene v Brežicah, bi morali biti na ogled v krajih, kjer so jih uporabljali.«

Na razpis za petletno vodenje zavoda se je prijavilo sedem kandidatov, v zadnji krog ocenjevanja pa se je ob zdaj še direktorici krškega mestnega muzeja Černelič Krošljevi prebil Tomaž Teropšič, ki je Posavski muzej vodil zadnjih 20 let. Med izborom so mu v dveh anonimnih pismih očitali nepravilnosti, ki pa jih zavrača.

Teropšič: Razpis je nezakonit

Po njegovem so rezultati muzeja s 25.000 obiskovalci na leto nadpovprečni, če ne bo izbran, pa napoveduje pravni boj za razveljavitev razpisa. Meni, da se mu bo petletni mandat iztekel šele februarja 2015, in ne konec junija letos, polet tega dvomi o ustreznosti razpisnih pogojev.

»O vsem sta bila župan Molan in občinska uprava večkrat obveščena. Če bo dokončna odločitev še vedno v neskladju z zakonodajo, bom ukrepal,« pravi Teropšič, ki se o domnevnih nepravilnostih noče konkretneje izjasniti. V programu razvoja gradu poudarja posodobitev polovico še neobnovljenih muzejskih zbirk in finančno povezovanje z brežiškim zavodom za kulturo in turizem, s katerim bi muzej v Brežice privabljal organizatorje potovanj.

Teropšič je bil za direktorja za petletno obdobje imenovan junija 2009, pojasnjujejo na brežiški občini, a pogodbo je kljub temu podpisal šele februarja 2010: »Dejstvo je, da si izbrani kandidat s poznejšim podpisom pogodbe ne more podaljšati mandata. Pogodba o zaposlitvi preneha s prenehanjem mandata, na katerega je vezana. Takšno stališče je občini posredovalo tudi ministrstvo za notranje zadeve, podobno stališče je že zavzela tudi sodna praksa.«

Ne glede na izbor novega direktorja občina v gradu načrtuje gradbene posege, ki sta jih v svojih programih omenjala oba kandidata: premestitev recepcije v pritličje, postavitev dvigala, oživitev vinske kleti in pomična streha na grajskem dvorišču. Z izjemo zadnje želje so preostale – skupaj z restavriranjem fresk na stenah Viteške dvorane in novo kotlovnico – uvrščene v 1,3 milijona evrov vreden projekt, s katerim občina kandidira za evropska sredstva. Za dokončno prenovo stavbe bo treba zagotoviti še dodatnih šest milijonov evrov. Občina pričakuje, da se bo zavod v prihodnje samostojno prijavljal na razpise in sam izvajal dela manjšega obsega.