Direktor Sursa ne namerava odstopiti
Revidirani podatki o gospodarski rasti za leto 2022 – statistični urad (Surs), ki ga vodi Tomaž Smrekar, jih je objavil prejšnji teden – razburjajo in porajajo vrsto vprašanj o vzrokih in posledicah popravka. Surs je podatek o rasti BDP za lani namreč neobičajno močno popravil oziroma ga znižal. Slovenska gospodarska rast ni znašala 5,4 odstotka, pač pa zgolj 2,5 odstotka.
Pomemben popravek navzdol je napravil pri potrošnji gospodinjstev, ki je po novih podatkih rasla le še za 3,3 odstotka, prej pa za 9,1. Nižji sta tudi rast investicij v osnovna sredstva in potrošnja države, vse to pa ima pomemben delež pri ustvarjanju BDP. Strateški svet za makroekonomska vprašanja in Fiskalni svet ter vrsta ekonomistov, med drugim nekdanji finančni minister Dušan Mramor, izražajo začudenje zaradi tako velikega popravka rasti BDP navzdol. »Takšnega razkoraka na pomnim, Slovenijo pa lahko to pahne v finančne težave,« je dejal za Pop TV.
Zdaj smo po rasti BDP v letu 2022 sedmi najslabši med evrskimi državami, popravek pa se med drugim pozna tudi pri deležu javnega dolga v BDP, ki zdaj presega 72 odstotkov.
Na finančnem ministrstvu na vprašanje, ali bodo predlagali razrešitev generalnega direktorja Sursa Smrekarja, odgovarjajo, da »pristojnost imenovanja ali razreševanja direktorja Sursa ne sodi v njihovo pristojnost«. Iz kabineta predsednika vlada nam na vprašanje, ali Smrekarju grozi razrešitev, niso odgovorili.
Je pa finančni minister Klemen Boštjančič precejšen popravek podatka o rasti BDP danes komentiral v izjavi za medije glede načrtov obdavčitve bank. Dejal je da, bo očitno treba dodelati metodologijo, ki jo uporablja Surs. »Čaka nas nekaj dodatnega pojasnjevanja investitorjem in investicijskim bankam, s katerimi sodelujemo, kako je prišlo do te razlike v ocenah. Ne pričakujem pa, da bi se zaradi tega kaj bistveno spremenilo glede stroškov zadolževanja Slovenije,« je povedal.
Prvič v zgodovini Sursa direktorja razrešil Janša
»Tudi mene je šokirala velika razlika, ker pa je v metodologijah Sursa toliko varovalk, ne verjamem v kakšno morebitno kuhinjo. Zelo dvomim, da bi Surs podatke prirejal načrtno. Če je metodološko vse v redu, ne vidim razloga, da bi moral direktor odstopiti. Težko tudi verjamem, da bi bila storjena kakšna namerna napaka, saj je pri izračunu toliko varovalk, da je to praktično nemogoče. Če pa je bila storjena napaka – načrtna ali nenačrtna –, je odstop generalnega direktorja Sursa pričakovan,« komentira Anuška Ferligoj, nekdanja predsednica sveta Sursa.
Ferligojeva je bila sicer maja 2020, za časa vlade Janeza Janše, ogorčena zaradi predčasne razrešitve tedanjega generalnega direktorja urada Bojana Nastava. To se je tedaj zgodilo prvič v zgodovini Sursa. Janševa vlada je namreč po dveh mesecih Nastava ocenila kot neprimernega za generalnega direktorja Sursa, tako je moral svoj petletni mandat končati že po osmih mesecih. Za razrešitev je izvedel iz zapisa na strani vlade, začela je veljati že isti dan, razlogov za odločitev vlade pa ni poznal.
V zakonu o državni statistki je sicer opredeljeno, da je lahko generalni direktor urada predčasno razrešen, če vlada ugotovi, da so zaradi neustreznih organizacijskih rešitev nastale večje motnje pri delu Sursa. O zamenjavi ni vedela ničesar niti tedanja predsednica sveta Sursa Anuška Ferligoj. Tomaž Smrekar je bil tedaj najprej imenovan za vršilca dolžnosti.
Tomaž Smrekar na vprašanje Dela, ali bo morebiti ponudil odstop, odgovarja, da ne. Pri razliki med podatki o gospodarski rasti tudi ne gre za napako, poudarja. »Podatke BDP redno revidiramo s posodobljenimi podatkovnimi viri in metodami v skladu z veljavno in mednarodno usklajeno politiko revizij. Podatki o BDP za določeno leto so podvrženi rednim revizijam nekaj let zapored. Velikosti sprememb podatkov po nekaj letih glede na prvotne objave so v povprečju primerljive z drugimi državami. Je pa v slovenskem primeru največja razlika običajno med prvo oceno na podlagi četrtletnih izračunov in prvo oceno na podlagi letnih podatkovnih virov. V tem času dobimo izredno kakovosten podatkovni vir (zaključni računi), medtem ko je v številnih drugih državah prehod do revidirane ocene običajno postopnejši, ker še vedno temelji na ocenah in traja nekaj let. Tudi tokrat smo izvedli redno revizijo,« je pojasnil.
Poudarja še, da nihče ne vpliva na kateri koli podatek, ki ga izračunava in objavlja Surs. Tudi v tem primeru je bilo tako. Neodvisnost slovenske uradne statistike je zahtevana s slovensko in evropsko zakonodajo in jo redno pregledujejo evropski nadzorniki.
Leto 2022 na gospodarskem področju ni bilo običajno leto, za neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike. Revizija je veliko razliko v podatkih pokazala tudi za leto 2020, ko je izbruhnila covidna kriza.
Da rezultati za leto 2022 ne bodo običajni, so po Smrekarjevih besedah zaznali sproti prek rezultatov drugih statističnih raziskovanj in rezultate do neke mere tudi sproti popravljali. »A se je izkazalo, da ta korekcija takrat pač ni bila dovolj velika. Enostavno nismo imeli dovolj kakovostnega vira, da bi te stroške ocenili,« je poudaril. Ob tem je spomnil na obsežne gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino. Glavna neznanka so bile cene energentov, vendar po njegovih besedah ni bilo načina, kako bi lahko v tako zgodnji fazi pridobili podrobnejše podatke. »Trg energentov je bil zamajan. Različni poslovni subjekti so kupovali energijo po zelo različnih cenah, Surs pa podrobnih podatkov, koliko so plačali za energijo, ni imel in je zato pripravil najboljšo možno oceno glede na razpoložljive podatke,«je še pojasnil.
