Več kot 220 invalidov čaka na obravnavo v ambulanti za voznike na Soči
Zaradi stavke zdravnikov na obravnavo v ambulanti za voznike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča zdaj čaka okrog 220 invalidov, brez vozniškega dovoljenja je doslej ostalo 15 invalidov, vsak teden stavke pa se jim pridružujejo novi. V Fidesu za nastalo situacijo krivijo vlado, URI in invalidi pa čakajo na odločitev ministrstva za zdravje o morebitni izjemi, ki bi veljala tudi med stavko.
Ambulanta za voznike na URI Soča je edina v državi, kjer invalidi lahko opravijo obvezna testiranja, preden zaprosijo za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Kot pojasnjuje Primož Jeralič, samostojni strokovni delavec na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), tudi sam uporabnik invalidskega vozička, morajo invalidi na novo skozi postopek testiranja v omenjeni ambulanti, kadar se jim zdravstveno stanje spremeni zaradi bolezni ali poškodbe: »Gre za testiranje na avtomobilu, ki je elektronski simulator. Na njem se preverjajo psihofizične sposobnosti, reakcija, moč v rokah, nogah … in na tej podlagi ti predpišejo prilagoditve – komande na ročni pogon, dodatno elektroniko, mehanizme … Potem dobiš spričevalo, da si se kot invalid sposoben varno vključevati v promet, in temu sledi tudi podaljšanje vozniškega dovoljenja.«
Javni potniški prevoz še vedno ni ustrezno prilagojen. Težava je zlasti pri dostopu na avtobuse v medkrajevnem prometu. Pri železnicah se trudijo in postavljajo novo infrastrukturo, ki pa je za 21. stoletje žal le pljunek v morje. Primož Jeralič
Fides vztraja, ministrstvo molči
Glede na odziv Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki so stavko začeli 15. januarja, pa bodo številni invalidi očitno še nekaj časa nemobilni – bodisi priklenjeni na svoje domove bodisi odvisni od zanje neprijaznega javnega prevoza, saj nihče ne želi tvegati, da mu zaradi vožnje brez veljavnih dokumentov vzamejo avto.
Kajti v odgovoru na dopis NSIOS, ki je v imenu invalidov voznikov Fides opozoril na nastale težave s podaljševanjem vozniških dovoljenj, se slednji sklicuje na zakon o zdravniški službi, po katerem med nalogami, ki so jih zdravniki dolžni zagotavljati v času stavke, ni nalog, povezanih s podaljševanjem vozniških dovoljenj invalidom, oziroma nalog, ki tem lajšajo življenje.
»Ali bodo posamezni zdravniki med stavko opravljali tudi naloge, ki ne sodijo v predpisani minimum delovnega procesa, pa je njihova odločitev, v katero ni dopustno posegati,« so dodali. V Fidesu se zavedajo posledic stavke in do njih, kot pravijo, niso ravnodušni. Menijo pa, da »odgovornosti za dano stanje ni mogoče naprtiti stavkajočim in Fidesu, temveč zgolj in izključno vladi, ki ni spoštovala doseženih dogovorov«.
Tudi na URI obžalujejo nastalo situacijo, saj so na tveganje, da bo nastala, opozarjali od začetka stavke. Kot pojasnjujejo, ambulanta za voznike v resnici ni zaprta, temveč v njej pregledujejo vse do 18. leta in starejše od 65 let, paciente pa naročajo največ dva tedna vnaprej. Pred časom so se v zvezi s to problematiko obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, ki je edino pristojno odločati, ali je podaljševanje vozniških dovoljenj invalidom v času stavke zdravnikov lahko izjema.
Ambulanta za voznike na URI Soča ne sprejema invalidov med 18. in 65. letom. Brez vozniškega dovoljenja je doslej ostalo petnajst invalidov. Fides odgovornost za to prelaga na vlado.
Odrezani od sveta tudi v mestih
Invalidi se v tem času srečujejo s številnimi težavami. Primož Jeralič opisuje vsakdanje tegobe, ki jim jih prinaša javni potniški prevoz: »Ta še vedno ni ustrezno prilagojen. Težava je zlasti pri dostopu na avtobuse v medkrajevnem prometu. Pri železnicah se trudijo in postavljajo novo infrastrukturo, ki pa je za 21. stoletje žal le pljunek v morje.«
Največji problem pa so po njegovem trenutno invalidi, ki živijo v odročnih krajih: »Brez vozniškega dovoljenja so ob samostojno mobilnost in odrezani od sveta.«
Odrezanih od sveta pa je tudi vse več invalidov iz urbanih okolij, ki jim je poteklo vozniško dovoljenje in ne morejo opravljati vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, kot so obisk trgovine ali zdravnika in delo v službi. Tratenje pravice do mobilnosti in posledično samostojnosti je kršenje konvencije o pravicah invalidov, h kateri je pred desetletji pristopila tudi Slovenija, opozarjajo v NSIOS.
