Tiskane izdaje
»Odziv je bil res velik, kar pripisujem tako geografski bližini kot dejstvu, da imajo številni prebivalci prijatelje in družine na tem območju,« je dejal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Slovenske fundacije za Unicef. Potrdilo o zelo veliki solidarnosti je tudi število različnih društev in organizacij, ki so se aktivirale pri zbiranju pomoči. »V drugih urgentnih razmerah se odzovemo mi ter mogoče še Slovenska Karitas in Rdeči križ, tokrat pa je bilo odprtih veliko računov, organizirali so se tudi neposredno na veleposlaništvih teh držav,« je strnil predstavnik slovenskega Unicefa. Ta je za BiH in Srbijo do zdaj nakazal 230.000 evrov, do konca tedna jih bodo še 30.000.
»Ocenjujem, da se bo končni znesek približal 300.000 evrom. To pomeni, da je to ena uspešnejših akcij v zadnjem času. Slovenci se na naravne katastrofe odzovemo. Mnogi so darovali tudi, ko je tajfun Hayan opustošil Filipine, ob potresu na Haitiju in cunamiju v Aziji. Težje pa zbiramo denar v primeru dolgotrajnih vojnih spopadov. Očitno vojno razumemo kot samopovzročen konflikt in imamo do tega manj sočutja. Razmere v Siriji so katastrofalne, pri zbiranju denarja pa nismo bili tako uspešni,« je opisal Bergoč in poudaril, da so donacije zelo povezane z medijsko pokritostjo. »Ob tajufunu na Filipinih so bile vse televizije in časopisi polni zgodb o tamkajšnji katastrofi. Če ne bi tako intenzivno poročali o dogajanju v BiH in Srbiji, nobena od organizacij ne bi zbrala toliko denarja, kolikor ga je. Vojna v Siriji traja že tri leta in zgoditi se mora res kaj ekstremnega, da mediji o tem sploh še poročajo, čeprav otroci umirajo vsak dan in so begunska taborišča v sosednjih državah vsak dan bolj naseljena. Taborišče sirskih pribežnikov je tretje največje jordansko mesto! Kljub grozljivosti razmer se nam je zgodilo, da smo na poslane pozive k donacijam prejeli odgovor posameznika, ki se je podpisal z imenom in priimkom ter nas vprašal, kako lahko zbiramo za po veri in kulturi tuje otroke,« je povedal Tomaž Bergoč.
Prej revščina, zdaj beda
»Ob poplavah v Sloveniji leta 2012 smo od donatorjev zbrali več kot 500.000 evrov, vendar je res, da zdaj zbira veliko več organizacij. Do zdaj smo v BiH in Srbijo nakazali 245.000 evrov, kar je gotovo največja pomoč tujini v zadnjih letih,« se je strinjal Danijel Starman, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (RKS), in dodal, da se potrebe ne zmanjšujejo. »Naš poziv je, da ljudje še vedno potrebujejo pomoč. Razmere so še daleč od tega, da bi se normalizirale. Hoteli bi, da bi odziv trajal še nekaj časa. Če je bila prej tam revščina, je zdaj beda,« je dejal Starman. Za razdeljevanje in porabo sta odgovorna tamkajšnja Rdeča križa. Domače akcije RKS, na primer razdeljevanja hrane in akcija Peljimo jih na morje, se izvajajo po načrtu, je zagotovil. Šele jeseni bodo lahko ocenili, ali je akcija za Balkan nanje kaj vplivala.
Na računu Slovenske Karitas se je do zdaj zbralo približno 205.000 evrov, od tega 39.000 evrov po esemesih. »Vse župnije so zbirale tudi v eni nedeljski nabirki, a o teh sredstvih še nimamo podatka,« je povedal Peter Tomažič iz Slovenske Karitas. »Povprečen nakazan znesek je 72 evrov, kar je še enkrat več kot v rednih akcijah. To je še posebno zanimiv podatek, ker so naši darovalci predvsem posamezniki. Odziv pa je bil zelo dober pri materialni pomoči. Darovalci so res upoštevali naša navodila, tako smo lahko pripravili kakovostne in res koristne pošiljke,« je dodal Tomažič. Pomoč so sprejele dekanijske in župnijske karitas v Srbiji in BiH, ki so dobro organizirane, imajo urejena skladišča in razdeljevanje.
Na račun RKS so posamezniki nakazali od 2,5 evra, večina od deset do dvajset evrov, manjša skupina od dvesto do tisoč evrov, podjetja pa od 1000 do 10.000 evrov. Pri Unicefu so posamezniki darovali od enega do več sto evrov, najvišje nakazilo podjetja pa je bilo 2000 evrov. Povprečna donacija je znašala 27 evrov.
Do prejemnikov
