Domovi za starejše: Zaposleni delajo že na mejah zmožnosti

Domovi upokojencev se vse bolj spreminjajo v negovalne bolnišnice, številni stanovalci pa so v tako slabem zdravstvenem stanju, da jih negovalne bolnišnice niti ne sprejmejo. Zato seveda potrebujejo domovi upokojencev veliko negovalnega osebja, sester in zdravnikov. A javna sredstva zanje se nižajo, opozarjajo iz Skupnosti socialnih zavodov.

V 99 domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih je konec lanskega leta bivalo 20.077 stanovalcev, kar je precej več kot pred petimi leti. Temu pa ne sledi dovolj hitro zaposlovanje negovalnega in sestrskega osebja, so ugotovili v Skupnosti socialnih zavodov, ko so si priskrbeli podatke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje od leta 2008 do 2012. Za analizo stanja so se odločili zaradi očitkov o močnem zmanjšanju števila zdravstvenih delavcev in zniževanju njihove izobrazbene strukture. V skupnosti jih zaradi ugotovitev skrbi.

Izkazalo se je, da se je od leta 2008 do 2012 število diplomiranih medicinskih sester v socialnih zavodih povečalo (s 188 na 301), število višjih sester se je zaradi spremembe v izobraževalnem sistemu zmanjšalo (za 30), povečalo se je tudi število zdravstvenih tehnikov (s 1782 na 2184). A se je skupni položaj kljub temu poslabšal, saj je leta 2008 en zaposleni skrbel za 3,72 stanovalca, leta 2012 pa za 4,1 stanovalca.

Rešitev je več negovalnih bolnišnic

»Kadrovski normativi so na tisti meji, ki še komajda omogoča izvajanje dejavnosti v najnujnejšem obsegu. Vse pogosteje se srečujemo z opozorili zaposlenih, da delajo na mejah možnega, opažamo povečanje bolniških odsotnosti, neizrabljene dopuste, izgorelost, zdravstvene in osebne težave, ki izhajajo iz preobremenjenosti zaposlenih v domovih upokojencev,« opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov.

Zdravstveni kader v domovih upokojencev skrbi za bolnike in zato dobivajo denar iz zdravstvene blagajne (ZZZS). Toda financiranje zdravstvene dejavnosti se je v zadnjih letih zmanjšalo za 12 odstotkov, kar je pripeljalo do tega, da porabijo vsi socialni zavodi skupaj od 101 milijona evrov, ki ga daje ZZZS za zdravstveno oskrbo stanovalcev, kar 97 milijonov za plače zdravstvenih delavcev. Tako ne ostane skoraj nič (le štiri milijone) za druge stroške oskrbe. »To pomeni, da nam na sistemski ravni pri financiranju zdravstvenega kadra zmanjka na leto 25 milijonov evrov, ki jih moramo kompenzirati iz drugih prihodkov,« so sporočili na skrb vzbujajoče stanje iz Skupnosti socialnih zavodov.

Težave zaradi hudo bolnih in starostno obnemoglih stanovalcev v domovih upokojencev imajo tudi zdravniki, ki so že pred časom opozorili, da tega ne zmorejo več, saj potrebujejo stanovalci domov upokojencev kardiologe, nevrologe, psihiatre, travmatologe, stomatologe, dejansko stanje pa je takšno, da zanje skrbijo družinski zdravniki, ki niso usposobljeni za vsa težka stanja stanovalcev. Potrebnih bi bilo več negovalnih bolnišnic, a se na tem polju v državi nič ne premika na bolje.