Dovolj je obljub, čas je za iskrenost
Kako bi vodilni v uspešnem podjetju reševali kadrovske težave, kakršne imajo v javnem zdravstvu?
Odpri galerijo
Kako rešiti težave v zdravstvu? Podobno, kot bi reševali podjetja? FOTO: Leon Vidic/Delo
Ko je 23 zdravnikov splošne medicine v Kranju zagrozilo s kolektivno odpovedjo delovne pogodbe, so zazvonili vsi mogoči alarmi. A nekateri vodilni menedžerji opozarjajo, da so se težave začele kopičiti že veliko pred tem. »Vodenje bolnišnice se ne razlikuje prav veliko od vodenja katerega koli podjetja,« so si enotni. Če bi gospodarstvo ukrepalo tako počasi in neučinkovito, bi trg posamezna podjetja že zdavnaj izrinil.
Aleksander Zadel pravi, da je vodenje bolnišnice podobno vodenju podjetja. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Aleksander Zadel
Competo
Vodstvo, v tem primeru zakonodajalec, bi se moralo vprašati, kaj je ljudi pripeljalo do tako zahtevne odločitve, kot je odpoved delovnega razmerja. Te samorefleksije nimamo. Zdravniki so že dlje časa opozarjali, kaj vse je narobe. Zakonodajalec postavlja pogoje za delovanje sistema, ne minister, ne premier. Parlament. Zakaj ne spremeni pravil, če ne delujejo? Uvoz tujih zdravnikov ni rešitev, kvečjemu posmeh našemu šolstvu, pravilom in našim zdravnikom. Bodo tuji zdravniki delali pod istimi nerazumnimi pogoji? Če menimo, da so pravila dobra in se moti nekaj sto družinskih zdravnikov, je to težava zakonodajalca. Gospodarstvo bi že zdavnaj spremenilo pravila igre, če ne, ne bi bilo več na trgu.
Competo
Vodstvo, v tem primeru zakonodajalec, bi se moralo vprašati, kaj je ljudi pripeljalo do tako zahtevne odločitve, kot je odpoved delovnega razmerja. Te samorefleksije nimamo. Zdravniki so že dlje časa opozarjali, kaj vse je narobe. Zakonodajalec postavlja pogoje za delovanje sistema, ne minister, ne premier. Parlament. Zakaj ne spremeni pravil, če ne delujejo? Uvoz tujih zdravnikov ni rešitev, kvečjemu posmeh našemu šolstvu, pravilom in našim zdravnikom. Bodo tuji zdravniki delali pod istimi nerazumnimi pogoji? Če menimo, da so pravila dobra in se moti nekaj sto družinskih zdravnikov, je to težava zakonodajalca. Gospodarstvo bi že zdavnaj spremenilo pravila igre, če ne, ne bi bilo več na trgu.
Danica Purg je dekanja in lastnica Poslovne šole Bled IECD. FOTO: Uroš Hočevar
Danica Purg
direktorica poslovne šole IEDC Bled
Če bi me 30 ključnih kadrov s tako odločitvijo presenetilo, bi jih takoj povabila na razgovor, se pogovorila o vzrokih ter poskušala rešiti probleme, zaradi katerih so se odločili oditi. V primeru, da bi šlo za sporazumen in vnaprej napovedan odhod, bi se nemudoma začela ukvarjati s tem, kako organizirati delo, da stranke tega ne bi občutile ter uporabila znanja in veščine kriznega menedžmenta, ki jih mora obvladati vsak odgovoren direktor. Preden bi zaposlila nove kadre, bi tudi temeljito razmislila o tem, zakaj je skupina kolektivno dala odpoved in temu primerno uvedla potrebne spremembe. Če ima organizacija tudi nadzornike, lahko pričakujemo njihovo ukrepanje.
direktorica poslovne šole IEDC Bled
Če bi me 30 ključnih kadrov s tako odločitvijo presenetilo, bi jih takoj povabila na razgovor, se pogovorila o vzrokih ter poskušala rešiti probleme, zaradi katerih so se odločili oditi. V primeru, da bi šlo za sporazumen in vnaprej napovedan odhod, bi se nemudoma začela ukvarjati s tem, kako organizirati delo, da stranke tega ne bi občutile ter uporabila znanja in veščine kriznega menedžmenta, ki jih mora obvladati vsak odgovoren direktor. Preden bi zaposlila nove kadre, bi tudi temeljito razmislila o tem, zakaj je skupina kolektivno dala odpoved in temu primerno uvedla potrebne spremembe. Če ima organizacija tudi nadzornike, lahko pričakujemo njihovo ukrepanje.
Jože Colarič predsednik uprave in generalni direktor farmacevtskega podjetja Krka. FOTO: Jure Eržen/Delo
Jože Colarič
predsednik uprave Krke
Podjetje je kompleksen sistem, v katerem so vsebinske, organizacijske in kadrovske zadeve tesno prepletene. Ključni za uspešno delovanje so zaposleni, še posebej ključni kadri. Pomembno je, da je znotraj delovnih timov mogoče nadomestiti odhode različnih kadrov. V Krki imamo oblikovan sistem ključnih in perspektivnih kadrov, ki omogoča stalen vpogled v kadrovsko stanje v podjetju. Načrtno skrbimo za njihovo rast. Nabor perspektivnih sodelavcev, ki lahko prevzemajo zahtevnejša mesta, nam omogoča, da lahko primerno nadomestimo morebitne odhode. Teh izzivov se ne lotevamo šele takrat, ko se pojavijo, temveč so sestavni del naše poslovne in kadrovske strategije.
predsednik uprave Krke
Podjetje je kompleksen sistem, v katerem so vsebinske, organizacijske in kadrovske zadeve tesno prepletene. Ključni za uspešno delovanje so zaposleni, še posebej ključni kadri. Pomembno je, da je znotraj delovnih timov mogoče nadomestiti odhode različnih kadrov. V Krki imamo oblikovan sistem ključnih in perspektivnih kadrov, ki omogoča stalen vpogled v kadrovsko stanje v podjetju. Načrtno skrbimo za njihovo rast. Nabor perspektivnih sodelavcev, ki lahko prevzemajo zahtevnejša mesta, nam omogoča, da lahko primerno nadomestimo morebitne odhode. Teh izzivov se ne lotevamo šele takrat, ko se pojavijo, temveč so sestavni del naše poslovne in kadrovske strategije.
Igor Akrapovič dvomi v hitre rešitve. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Igor Akrapovič
lastnik podjetja Akrapovič
Sedanje stanje v zdravstvu je staro in izjemno kompleksno, zato dvomim, da se ga na nek preprost način v kratkem času da rešiti. Ne bi želel biti v koži vodilnega, ki mora reševati posledice odhoda velikega števila ključnih kadrov. Uvažanje zdravnikov kar vsevprek po mojem ni rešitev, ne moremo domačih kadrov kar odganjati, potem ko smo jih izšolali. Vemo, da v zdravstvo vložimo zelo veliko denarja in veliko ga odteče na ne povsem pojasnjene načine. Javno zdravstvo potrebujemo, je pa morda treba razmisliti o kakšnem koraku h kombinaciji javnega in zasebnega zdravstva, zlasti če pogledamo način delovanja zdravnikov koncesionarjev, ki poslujejo bolj optimizirano in imajo bolj zadovoljne sodelavce in paciente.
lastnik podjetja Akrapovič
Sedanje stanje v zdravstvu je staro in izjemno kompleksno, zato dvomim, da se ga na nek preprost način v kratkem času da rešiti. Ne bi želel biti v koži vodilnega, ki mora reševati posledice odhoda velikega števila ključnih kadrov. Uvažanje zdravnikov kar vsevprek po mojem ni rešitev, ne moremo domačih kadrov kar odganjati, potem ko smo jih izšolali. Vemo, da v zdravstvo vložimo zelo veliko denarja in veliko ga odteče na ne povsem pojasnjene načine. Javno zdravstvo potrebujemo, je pa morda treba razmisliti o kakšnem koraku h kombinaciji javnega in zasebnega zdravstva, zlasti če pogledamo način delovanja zdravnikov koncesionarjev, ki poslujejo bolj optimizirano in imajo bolj zadovoljne sodelavce in paciente.
Marjan Batagelj pravi, da bi morali težave reševati že veliko prej. FOTO: Blaž Samec/Delo
Marjan Batagelj
direktor družbe Postojnska jama
Ko gre za kolektivno odpoved, je po navadi že prepozno, bi pa situacijo moral vseeno rešiti. Iskreno bi se usedel z ljudmi, se pogovoril, kje so težave in jih skupaj z njimi poskušal popraviti. V takšnem se ne sprejema predpisov in reče, jutri bo bolje, pač pa se sprejme odločitve in reagira. Ne daje se novih obljub, treba je biti iskren. Vodja sam mora biti del rešitve. Ali bo v zdravstvu težave nekdo reševal parcialno ali generalno, je vprašanje. Verjetno so težave dlje časa pometali pod preprogo, ko tako izbruhnejo, ljudem tudi denar nič več ne pomeni. Težava je najbrž v medosebnih odnosih, urnikih, ignoranci, tako težkih odločitev ljudje ne sprejmejo čez noč. Problem je v sistemu, ne v ljudeh.
direktor družbe Postojnska jama
Ko gre za kolektivno odpoved, je po navadi že prepozno, bi pa situacijo moral vseeno rešiti. Iskreno bi se usedel z ljudmi, se pogovoril, kje so težave in jih skupaj z njimi poskušal popraviti. V takšnem se ne sprejema predpisov in reče, jutri bo bolje, pač pa se sprejme odločitve in reagira. Ne daje se novih obljub, treba je biti iskren. Vodja sam mora biti del rešitve. Ali bo v zdravstvu težave nekdo reševal parcialno ali generalno, je vprašanje. Verjetno so težave dlje časa pometali pod preprogo, ko tako izbruhnejo, ljudem tudi denar nič več ne pomeni. Težava je najbrž v medosebnih odnosih, urnikih, ignoranci, tako težkih odločitev ljudje ne sprejmejo čez noč. Problem je v sistemu, ne v ljudeh.
Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza. FOTO: Jože Suhadolnik
Tanja Skaza
Plastika Skaza
Vsaka dobra organizacija ali podjetje, ki želi imeti uspešne, srečne in srčne sodelavce, potrebuje najprej odličnega voditelja. Pravi voditelj pa se zaveda, da je kultura najbolj pomembna za organizacijo. To pomeni, da če vemo, kam gremo, kaj je naše poslanstvo in če se zaposleni poistovetijo z vrednotami, potem do takih situacij ne bi prišlo. Izkušnje, ki sem jih pridobila na vodstvenem položaju, so mi dale znanje, s katerim lahko potrdim, da so za zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih ključnega pomena zdrava kultura in dobri odnosi. Odnosi pa predvsem predstavljajo: zaupanje, spoštovanje, timski duh, odgovornost in sodelovanje. Če bi se mi kot menedžerki zgodilo, da mi samo pet ključnih kadrov zagrozilo z odpovedjo, bi vedela, da je čas za moj umik, ker nisem znala vzpostaviti kulture podjetja, v kateri bi lahko zaposleni uresničevali svoje poslanstvo.
Plastika Skaza
Vsaka dobra organizacija ali podjetje, ki želi imeti uspešne, srečne in srčne sodelavce, potrebuje najprej odličnega voditelja. Pravi voditelj pa se zaveda, da je kultura najbolj pomembna za organizacijo. To pomeni, da če vemo, kam gremo, kaj je naše poslanstvo in če se zaposleni poistovetijo z vrednotami, potem do takih situacij ne bi prišlo. Izkušnje, ki sem jih pridobila na vodstvenem položaju, so mi dale znanje, s katerim lahko potrdim, da so za zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih ključnega pomena zdrava kultura in dobri odnosi. Odnosi pa predvsem predstavljajo: zaupanje, spoštovanje, timski duh, odgovornost in sodelovanje. Če bi se mi kot menedžerki zgodilo, da mi samo pet ključnih kadrov zagrozilo z odpovedjo, bi vedela, da je čas za moj umik, ker nisem znala vzpostaviti kulture podjetja, v kateri bi lahko zaposleni uresničevali svoje poslanstvo.
Robert Golob iz podjetja GEN-I. FOTO: Leon Vidic/Delo
Robert Golob
predsednik uprave GEN-I
Osnovna naloga visokega menedžmenta je, da skrbi za to, da so v podjetju znana pravila, medosebni odnosi zdravi in da je jasna kultura delovanja. Če pride do situacije, da 20 vrhunskih kadrov hkrati zagrozi z odpovedjo, je nekaj narobe na eni od teh treh točk. Če bi se to zgodilo v GEN-I, bi jaz odletel še isto sekundo. Naloga vrhovnega menedžmenta je vedno enaka: poskrbeti mora, da vse dobro deluje. Vodstvo vleče poteze, ne pa 20 ključnih zaposlenih. Menedžer se nikoli ne sme izgovarjati na neke višje sile ali na nekoga drugega. Če se, potem ni za v menedžment.
predsednik uprave GEN-I
Osnovna naloga visokega menedžmenta je, da skrbi za to, da so v podjetju znana pravila, medosebni odnosi zdravi in da je jasna kultura delovanja. Če pride do situacije, da 20 vrhunskih kadrov hkrati zagrozi z odpovedjo, je nekaj narobe na eni od teh treh točk. Če bi se to zgodilo v GEN-I, bi jaz odletel še isto sekundo. Naloga vrhovnega menedžmenta je vedno enaka: poskrbeti mora, da vse dobro deluje. Vodstvo vleče poteze, ne pa 20 ključnih zaposlenih. Menedžer se nikoli ne sme izgovarjati na neke višje sile ali na nekoga drugega. Če se, potem ni za v menedžment.
