Dr. Noč: Ne izsiljujem denarja, želim poštenost
Komisija za nadzor javnih financ o sumljivem razdeljevanju sredstev za raziskovanje.
Odpri galerijo
Marko Noč: »Koliko raziskovalcem se je to že zgodilo, pa niso šli v javnost?«
Ljubljana – Kardiolog in raziskovalec Marko Noč je za pičle pol točke prenizke ocene ostal brez sredstev za nadaljevanje uspešnega raziskovalnega programa. Prepričan je, da so bile ocene revizorjev zgrešene. Ne ve se niti, kdo ga je ocenjeval.
Kar se je na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS) zgodilo Noču, zadeva dobrih 11.000 raziskovalcev, kolikor jih deluje v Sloveniji. Kdo od njih si namreč želi, da bi revizorji, ki jih določa ARRS, njihovo znanstveno odličnost ali druga merila evidentno podcenili? »Koliko raziskovalcem se je to že zgodilo, pa niso šli v javnost,« se je na včerajšnji komisiji za nadzor javnih financ v državnem zboru spraševal Noč.
Za njegovo raziskovalno skupino, ki jo vodi že od leta 2004, sta recenzenta navedla, da ne sodeluje v mednarodnih projektih, kar ne drži. Iz ocen je razvidno, da nista upoštevala vseh znanstvenih dosežkov, zgrešila sta tudi pri nekaterih drugih navedbah, zato je Noč podvomil o njunem delu. Ukrepati ni mogel. Lahko bi se pritožil na upravno sodišče, a ga delodajalec UKC Ljubljana, kot prijavitelj programa, ni podprl.
V boju z agencijo za raziskovalno dejavnost stoji danes v prvi vrsti zdravnik Marko Noč, leta 2011 je bil na njegovem mestu slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist Igor Grdina. Zahteval je, da se razkrijejo imena recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je Igorju Grdini pritrdila, a je njeno odločbo razveljavilo upravno sodišče.
Grdina zato z zanimanjem spremlja primer Noča. Tudi slednjemu niso izdali imen recenzentov, ki sta ocenjevala njegov program. Pri znanstveni odličnosti sta mu na primer dodelila oceno tri (od petih), nekateri drugi njegovi kolegi pa so bili ocenjeni bolje, čeprav se po številu citatov, objavah v PubMed in članstvu v SAZU ali Evropski akademiji ne morejo kosati z Nočem. Ta je prepričan, da so nastale evidentne napake, vzrok zanje pa ostaja nepojasnjen, saj pritožbene poti ni. Kdo je ocenjeval njegov program, bo mogoče ugibati, ko bodo na agenciji objavili seznam vseh recenzentov za leto 2018. Na seznamu za leti 2016 in 2017 pa ni niti enega strokovnjaka s področja Nočevega delovanja, zato se ta sprašuje, ali so recenzenti sploh primerno izbrani in kompetentni.
Sociolog Frane Adam, ki je pred leti tudi zaradi nestrinjanja z recenzentskimi postopki izstopil iz znanstvenega sveta agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), pravi, da je imenovanje recenzentov misteriozno in da slabih ne odstranijo. Tudi sam je analiziral seznam za leti 2016 in 2017 ter ugotovil, da jih ima v družboslovju le okoli tretjina reference za (pravega) recenzenta: »Reference ostalih na seznamu (67 odstotkov) pa so vprašljive oziroma nekako ne ustrezajo referencam, ki jih pričakujemo od povprečno dobrega recenzenta.«
Tudi Grdina se strinja, da je izbiranje ocenjevalcev nepregledno in da nikjer rednega profesorja ne ocenjuje docent – na ARRS pa se to lahko zgodi. Grdina še dodaja, da za slovensko zgodovino agencija ne angažira najkompetentnejših raziskovalcev na tujem, ki obvladajo naš jezik.
Primer Noč je po Adamovem mnenju le vrh ledene gore. Dejansko se podobni primeri/razpisi in delitve projektov, ki so pristransko vodeni, dogajajo že več let: »Evropska komisija je lani dvakrat opozorila Slovenijo (v Country Report), da javno financiranje znanosti premalo upošteva učinkovitost ('performance-based'), ni meritokratsko in ni meritorno.«
Adam kot glavni problem navaja, da raziskovalec, ki se z oceno oziroma postopkom ocenjevanja ne strinja, nima možnosti ugovora. Tudi Noč, ki ima izkušnje iz ameriških in evropskih projektov, pravi, da se s čim takim, da ne bi imel možnosti pritožbe na oceno recenzenta, še ni soočil. Po Grdinovem vedenju pa agencija nikoli ni ukrepala proti nevestnim ocenjevalcem, čeprav je bila na to že opozorjena. Tam bi se morali zato po njegovem mnenju oglasiti upravni in drugi inšpektorji, varuh človekovih pravic in tudi računsko sodišče, ki je nekoč že ugotovilo nepravilnosti.
Včeraj so na komisiji za nadzor javnih financ predstavnikom ARRS v zvezi z zavrnitvijo Nočevega programa postavili veliko vprašanj, a odgovorov na nekatere nejasnosti niso dobili. Vodstvo agencije je splošno pojasnjevalo, da delajo skladno s pravilniki in da nimajo instrumenta, da bi lahko dvomili o recenzentih. Kar zadeva zavrnitev Noča, je poudarilo, da uspeh znanstvenika na enem področju ne pogojuje uspeha na drugem.
Preberite še: Resnica je drugačna, kot vam jo prikazujejo
Kar se je na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS) zgodilo Noču, zadeva dobrih 11.000 raziskovalcev, kolikor jih deluje v Sloveniji. Kdo od njih si namreč želi, da bi revizorji, ki jih določa ARRS, njihovo znanstveno odličnost ali druga merila evidentno podcenili? »Koliko raziskovalcem se je to že zgodilo, pa niso šli v javnost,« se je na včerajšnji komisiji za nadzor javnih financ v državnem zboru spraševal Noč.
Za njegovo raziskovalno skupino, ki jo vodi že od leta 2004, sta recenzenta navedla, da ne sodeluje v mednarodnih projektih, kar ne drži. Iz ocen je razvidno, da nista upoštevala vseh znanstvenih dosežkov, zgrešila sta tudi pri nekaterih drugih navedbah, zato je Noč podvomil o njunem delu. Ukrepati ni mogel. Lahko bi se pritožil na upravno sodišče, a ga delodajalec UKC Ljubljana, kot prijavitelj programa, ni podprl.
Kronologija
Ko na strokovnost dela ARRS pade noč
V boju z agencijo za raziskovalno dejavnost stoji danes v prvi vrsti zdravnik Marko Noč, leta 2011 je bil na njegovem mestu slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist Igor Grdina. Zahteval je, da se razkrijejo imena recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je Igorju Grdini pritrdila, a je njeno odločbo razveljavilo upravno sodišče.
Grdina zato z zanimanjem spremlja primer Noča. Tudi slednjemu niso izdali imen recenzentov, ki sta ocenjevala njegov program. Pri znanstveni odličnosti sta mu na primer dodelila oceno tri (od petih), nekateri drugi njegovi kolegi pa so bili ocenjeni bolje, čeprav se po številu citatov, objavah v PubMed in članstvu v SAZU ali Evropski akademiji ne morejo kosati z Nočem. Ta je prepričan, da so nastale evidentne napake, vzrok zanje pa ostaja nepojasnjen, saj pritožbene poti ni. Kdo je ocenjeval njegov program, bo mogoče ugibati, ko bodo na agenciji objavili seznam vseh recenzentov za leto 2018. Na seznamu za leti 2016 in 2017 pa ni niti enega strokovnjaka s področja Nočevega delovanja, zato se ta sprašuje, ali so recenzenti sploh primerno izbrani in kompetentni.
Marko Noč gre zaradi opozarjanja na sistemske probleme marsikomu v nos. To dokazuje tudi anonimno pismo, naslovljeno na državni zbor. Avtor je pustil pisni odtis, ki čaka na grafološko analizo.
Sporni recenzenti
Sociolog Frane Adam, ki je pred leti tudi zaradi nestrinjanja z recenzentskimi postopki izstopil iz znanstvenega sveta agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), pravi, da je imenovanje recenzentov misteriozno in da slabih ne odstranijo. Tudi sam je analiziral seznam za leti 2016 in 2017 ter ugotovil, da jih ima v družboslovju le okoli tretjina reference za (pravega) recenzenta: »Reference ostalih na seznamu (67 odstotkov) pa so vprašljive oziroma nekako ne ustrezajo referencam, ki jih pričakujemo od povprečno dobrega recenzenta.«
Tudi Grdina se strinja, da je izbiranje ocenjevalcev nepregledno in da nikjer rednega profesorja ne ocenjuje docent – na ARRS pa se to lahko zgodi. Grdina še dodaja, da za slovensko zgodovino agencija ne angažira najkompetentnejših raziskovalcev na tujem, ki obvladajo naš jezik.
Kdo je Marko Noč
Specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana od leta 2001, redni profesor interne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti od leta 2007, izredni član SAZU od junija 2017. »Je vrhunski slovenski raziskovalec, ki s svojim izvirnim domačim translacijskim raziskovalnim delom spada v vrh svojega strokovnega področja v svetovnem merilu,« piše v utemeljitvi Zoisove nagrade za znanstvene dosežke, ki jo je prejel lani. Petinpetdesetletni zdravnik se ukvarja z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov, poleg kliničnega dela izvaja različne invazivne kardiološke posege. Dela tudi v Medicorju v Izoli. Redno predava na najpomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih (178-krat med letoma 1992 in 2016). Nadaljuje klinično raziskovalno delo, redno objavlja v priznanih strokovnih revijah. Lani je prestižna znanstvena revija New England Journal of Medicine objavila rezultate do zdaj največje raziskave o bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom, katere soavtor je. Z zdravnikom Blažem Mrevljetom sta zaslužna za razkritje preplačil žilnih opornic. Po njunih opozorilih, ki so privedla do parlamentarne preiskave, se jim je cena s tisoč evrov znižala na 160 do 200 evrov.
Specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana od leta 2001, redni profesor interne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti od leta 2007, izredni član SAZU od junija 2017. »Je vrhunski slovenski raziskovalec, ki s svojim izvirnim domačim translacijskim raziskovalnim delom spada v vrh svojega strokovnega področja v svetovnem merilu,« piše v utemeljitvi Zoisove nagrade za znanstvene dosežke, ki jo je prejel lani. Petinpetdesetletni zdravnik se ukvarja z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov, poleg kliničnega dela izvaja različne invazivne kardiološke posege. Dela tudi v Medicorju v Izoli. Redno predava na najpomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih (178-krat med letoma 1992 in 2016). Nadaljuje klinično raziskovalno delo, redno objavlja v priznanih strokovnih revijah. Lani je prestižna znanstvena revija New England Journal of Medicine objavila rezultate do zdaj največje raziskave o bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom, katere soavtor je. Z zdravnikom Blažem Mrevljetom sta zaslužna za razkritje preplačil žilnih opornic. Po njunih opozorilih, ki so privedla do parlamentarne preiskave, se jim je cena s tisoč evrov znižala na 160 do 200 evrov.
Poziv inšpektorjem
Primer Noč je po Adamovem mnenju le vrh ledene gore. Dejansko se podobni primeri/razpisi in delitve projektov, ki so pristransko vodeni, dogajajo že več let: »Evropska komisija je lani dvakrat opozorila Slovenijo (v Country Report), da javno financiranje znanosti premalo upošteva učinkovitost ('performance-based'), ni meritokratsko in ni meritorno.«
Adam kot glavni problem navaja, da raziskovalec, ki se z oceno oziroma postopkom ocenjevanja ne strinja, nima možnosti ugovora. Tudi Noč, ki ima izkušnje iz ameriških in evropskih projektov, pravi, da se s čim takim, da ne bi imel možnosti pritožbe na oceno recenzenta, še ni soočil. Po Grdinovem vedenju pa agencija nikoli ni ukrepala proti nevestnim ocenjevalcem, čeprav je bila na to že opozorjena. Tam bi se morali zato po njegovem mnenju oglasiti upravni in drugi inšpektorji, varuh človekovih pravic in tudi računsko sodišče, ki je nekoč že ugotovilo nepravilnosti.
57 prijav je ARRS izbral za nadaljevanje financiranja.
76.000 evrov na leto je vreden Nočev raziskovalni program, ki je bil kot edini zavrnjen zaradi nizke skupne ocene (od 25 možnih točk jih je dosegel 14).
76.000 evrov na leto je vreden Nočev raziskovalni program, ki je bil kot edini zavrnjen zaradi nizke skupne ocene (od 25 možnih točk jih je dosegel 14).
Včeraj so na komisiji za nadzor javnih financ predstavnikom ARRS v zvezi z zavrnitvijo Nočevega programa postavili veliko vprašanj, a odgovorov na nekatere nejasnosti niso dobili. Vodstvo agencije je splošno pojasnjevalo, da delajo skladno s pravilniki in da nimajo instrumenta, da bi lahko dvomili o recenzentih. Kar zadeva zavrnitev Noča, je poudarilo, da uspeh znanstvenika na enem področju ne pogojuje uspeha na drugem.
