Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Zveza lastnikov gozdov je na dražbi najboljšega slovenskega lesa predstavila predloge za sanacijo gozdov po žledolomu. Zahtevajo davčne olajšave za lastnike, predlagajo naj država zaprosi za evropsko pomoč ter podpirajo idejo o ustanovitvi vseslovenskega konzorcija za odkup lesa iz poškodovanih gozdov.
V Zvezi lastnikov gozdov (ZLG) Slovenije predlagajo, naj država za potek sanacije gozdov ustanovi koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij s področja gozdarstva in lesarstva. »Čim prej bi morali oblikovati strategijo za sanacijo gozdov in za čim večjo porabo lesa v Sloveniji. Zdaj žal le nabiramo predloge brez vsake usmeritve, čeprav bi strategijo za primer naravne nesreče morali imeti že prej, saj to ni prva nesreča, ki nas je prizadela,« opozarja tajnik zveze lastnikov gozdov Jože Mori.
Predlagane olajšave
ZLG tako zahteva čim hitrejšo oceno škode ter davčne olajšave zaradi dolgotrajne močno zmanjšane donosnosti gozdov. »Normalne sečnje v prizadetih gozdovih ne bo nekaj desetletij, tudi do 40 let,« pravi Mori. Za določeno obdobje predlagajo delno ali popolno oprostitev plačila davka od dohodka iz gozda, zmanjšanje davka na nepremičnine ter nasprotujejo povečanju katastrskega dohodka. Predlagajo tudi znižanje davčne stopnje za prodajo lesa za ogrevanje s sedanjih 22 odstotkov na 9,5 odstotka, enako kot velja v Avstriji. »Ocenjujemo, da je približno 80 odstotkov podrtega lesa manjvrednega, primernega le za kurjavo. Ob sedanji davčni stopnji se lahko zgodi, da bo ogromno lesa listavcev obležalo po gozdovih, saj se ga lastnikom ne bo izplačalo pospraviti.«
Slovenija bi morala po mnenju ZLG zaradi razsežnosti žledoloma prositi za pomoč EU ter poleg spravila lesa iz gozdov poskrbeti tudi za sanacijo gozdnih cest, nadomestilo povečanih stroškov sečnje ter stroškov obnove in vsaj za štiri leta še nadomestilo stroškov vzdrževanja novih nasadov. Ker predvidevajo, da se bo spravila podrtega drevja lotilo veliko slabo opremljenih lastnikov, predlagajo, da bi jim občine sofinancirale nakup varovalnih sredstev za delo v gozdu, država pa naj bi financirala izobraževanje profesionalcev in lastnikov za delo v izrednih razmerah, ki jih čakajo ob sanaciji. Preučili bi radi tudi možnost vključitve delavcev prek javnih del.
Do zaslužka z gobami
Da se gozdarji in lastniki ne bi utapljali v nepotrebni birokraciji, pričakujejo ukinitev prevoznic ter predlagajo izdajo generalne odločbe za sanacijo za poškodovana območja za vse lastnike skupaj, ne za vsakega posebej. Ker bo manjvreden les za kurjavo ob sanaciji gozdov preplavil slovenski trg, predlagajo omejitev uvoza tovrstnega in drugega manjvrednega lesa, predvsem tistega iz držav zunaj EU. Lastnikom uničenih gozdov bi po mnenju ZLG morali omogočiti tudi druge vrste pridobivanja dohodka iz gozda, ki jih do zdaj zakonodaja ni dovoljevala, to so dohodki od lova, turizma, nabiranja gozdnih sadežev in drugih dejavnosti, ki potekajo v lastniških gozdovih.
Konzorcij bi ščitil cene
Predsednik ZLG Andrej Berdajs se danes udeležuje sestanka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer se bodo pogovarjali tudi o možnosti ustanovitve vseslovenskega konzorcija, ki bi odkupoval les iz poškodovanih gozdov, tako bi poskušali preprečiti prevelik padec cene lesa. Mori je dejal, da naj bi v konzorciju sodelovali Slovenska odškodninska družba, SID banka, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in drugi. »Za sanacijo že dobivamo ponudbe izvajalcev iz Avstrije, ki ponujajo od poseka, do spravila in odvoza lesa. Naša nesreča ne sme postati sreča za tujce.«
Mori poudarja, da se tuji investitorji ves čas pojavljajo, med njimi je bila tudi družba, ki z iverkami oskrbuje Ikeo. »Zanimali so se za obrat v Sloveniji, a ko so ugotovili, da ne iz državnih ne iz zasebnih gozdov ne moremo zagotoviti 200.000 kubikov lesa na leto, so šli v Bosno. Domač konzorcij bi lahko zagotavljal stalno zalogo lesa, česar do zdaj nismo imeli in smo zaradi tega izgubili številne priložnosti za ohranitev in razvoj lesne industrije.«
