Tiskane izdaje
Drežniški in Ravenski pust spadata med vidnejša tradicionalna pustovanja v Sloveniji. Sta pustni šegi in prireditvi, na katerih sodelujeta dve pustni skupini - ena v Drežnici in druga v Drežniških Ravnah, na Jezercih in v Magozdu. Najznačilnejši pustni liki pri obeh skupinah so ta lepi in ta grdi.
Za organizacijo skrbita fantovski skupnosti
Ta lepi nosijo pokrivala z dolgimi papirnatimi trakovi in v parih skupaj z vodjo in s ta starima dvema hodijo po hišah, kjer dobijo darove in plešejo. Ta grdi so oblečeni v kožuhe in hlače z našitimi trakovi, opasani so s kravjimi zvonci, na glavi pa nosijo strašljiva lesena naličja z rogovi. Podijo se po vaških ulicah, lovijo otroke in mladino in jih z nogavico, napolnjeno s pepelom oprašujejo. V tretji skupini so manj stalni liki, ki uganjajo norčije.
Za organizacijo in izvedbo obeh pustovanj skrbita tamkajšnji fantovski skupnosti. Priprave na pustovanje se začnejo decembra s sprejemom v fantovsko skupnost, kar je pogoj za sodelovanje pri pustovanju. Novi člani nastopajo v vlogi ta grdih, za katere si morajo v Drežnici fantje sami izdelati maske, za člane Ravenskega pusta pa jih izdelajo domači mojstri.
Začetek pustovanja napovedo s polnočnim petjem in hrupnimi sprevodi nenašemljenih fantov skozi vasi. Osrednje dogajanje Drežniškega pusta je na pustno soboto, Ravenskega pa eno soboto prej.
Cerkljanska laufarija je pustna šega in prireditev
Drežniški in Ravenski pust sta eni zadnjih pustovanj v Sloveniji, ki sta še vedno povezani s sprejemom v fantovsko skupnost, ki ohranja tradicionalni potek pustovanja, pa tudi najbolj značilne pustne like.
Cerkljanska laufarija je pustna šega in prireditev v Cerknem in spada med najbolj prepoznavna pustovanja v Sloveniji. Na laufariji sodeluje domača pustna skupina laufarjev z značilnimi naličji iz lipovega lesa. Cerkljanska laufarija ohranja tradicijo pustovanja, ki sega v obdobje pred prvo svetovno vojno.
Prva svetovna vojna in italijanska oblast sta laufarijo prekinili, vendar so Cerkljani leta 1956 na podlagi ustnega izročila in treh ohranjenih mask ponovno obudili potek in rekonstruirali vseh 14 likov, ki so sodelovali pri zadnji laufariji leta 1914. Pozneje so dodali še nekaj novih likov. Zdaj jih je skupaj 25.
V predpustnem času koledujejo po vaseh
Osrednji lik je pust, najznačilnejši so taterjasti (trije liki), vodja skupine pa je tastar. Drugi liki so ta stara, lamant, ta bršlanast in marjetica, ta ličnat, ta loparjev, ta kužuhov, ta hrastav, ta žaklev, gospod in gospa, ta pjan in ta pjana, ta smrekov, ta žleht, ta košev, ta perjev, ta divji, ta slamnat in oštir.
Od leta 1992 za organizacijo in izvedbo pustovanja skrbi Društvo Laufarija Cerkno, ki v svojih prostorih tudi hrani vsa naličja in opremo. V predpustnem času koledujejo po okoliških vaseh, na pustno nedeljo pa gre sprevod laufarjev na osrednji trg, kjer sodnik cesarsko-kraljeve sodnije pustu v starem cerkljanskem narečju prebere obtožnico in ga da zapreti.
V torek dopoldne odkopljejo leseno kladivo (bot), popoldne pa sodnik ponovno prebere obtožnico in pusta obsodi na smrt z udarcem po glavi z botom. Pusta odpeljejo neznano kam, laufarji pa zaplešejo obredni ples takapcinarska.
