Tiskane izdaje
Brežice - Dobrih 20 štirinožcev s še trikrat toliko človeškimi somišljeniki se je danes v Krškem udeležilo shoda Zavetišča pred nosom, politika pa po svoje. Protest so organizirali člani posavskega društva za zaščito živali, saj se ne strinjajo z izborom izvajalca za oskrbo zapuščenih živali najdenih v krški občini.
Občina je namreč na razpisu za leto 2014 izbrala trebanjski Meli center, s katerimi imajo člani društva slabe izkušnje, v javnosti pa se ga drži sloves manj humanega zavetišča. Lani so od dobrih 300 oskrbovanih psov evtanizirali približno 15.
Brežiška veterinarska bolnišnica, s katero je občina po šestih letih pogodbe z Meli centrom sodelovala v lanskem letu in je z društvom vzpostavila zelo dobro ter intenzivno sodelovanje, je bila neuspešna zaradi višje letne pavšalne cene (13.500 proti 16.500 evrov). Lani so oskrbeli 202 psa, evtanizirali so dva.
Občina od pogodbe ne misli odstopiti
»Brežiško zavetišče je zelo odprto za javnost, ne vem, zakaj bi se te veze uničile z izborom od krške občine veliko bolj oddaljenega zavetišča (12 napram 50 kilometrov),« je dejala članica društva Dona Gomilšek: »Pri izbiri zavetišča se ne odločamo o garaži za naš avto, temveč gre tu za živa bitja.«
Krški župan Miran Stanko je na shodu dejal, da je občina izbor opravila skladno z določili zakona in da je postala 24 občina, ki sodeluje z Meli centrom. Od pristojnih inšpekcij pričakuje, da bodo izvajale nadzor nad delom zavetišč. Le v primeru nepravilnosti v Trebnjem, tako Stanko, bo občina od pogodbe odstopila.
Zaščitniki živali iz Krškega občini priznavajo, da formalno gledano z izborom Trebanjcev ni naredila napake. Ravno zato so svoj shod uporabili tudi za priložnost, da izrazijo nestrinjanje z zakonsko dovoljeno evtanazijo v zavetiščih po preteku 30 dni oskrbe in da javnost opozorijo, da bi v Sloveniji za živali moralo bolje skrbeti.
Izboljšati sledljivost živali v zavetiščih
»Nadzor zavetišč in lastnikov živali bi se moral izboljšati,« pravi Gomilškova: »Če bi ljudje bili bolj odgovorni, ne bi bilo toliko živali zapuščenih.«
Shoda v Krškem so se udeležili člani društev za zaščito živali iz Ljubljane, Maribora, Celja, Prekmurja in Trebnjega. Med udeleženci je bil tudi Aldo Goran Ninovski, vodja živalske policije: »Izbora krške občine ne želim komentirati. Podpiram pa ostale zahteve, za katere se zavzema posavsko društvo.«
»Zakon o zaščiti živali se je spreminjal maja lani, a potrebno ga je izboljšati. Sledljivost psov, ki niso čipirani, v zavetišču ni možna. Azili pa so namenjeni ravno takšnim zapuščenim živalim. V teoriji nelastniške pse lahko umorijo drugi, tretji dan po prihodu v zavetišče, v evidencah oskrbovanih živali pa so, da lahko zavetišča stroške zaračunavajo občinam, zavedeni 30 dni.«
Živalska policija je lani po prijavah državljanov širom Slovenije pregledala 300 lastniških psov: 62 odstotkov jih ni bilo cepljenih, 30 odstotkov jih ni bilo čipiranih.
