Država od propadlega vinarja terja 217 parcel

Maribor – Med nepremičninami, ki so s propadom Vinaga pristale v njegovi stečajni masi, je tudi precej zemljišč, za katera je država prepričana, da pripadajo njej. Zato je Republika Slovenija (RS) sprožila tožbo za izročitev teh nepremičnin, ocenjenih na poldrugi milijon evrov.

Po pojasnilih z državnega pravobranilstva je RS na okrožno sodišče v Mariboru vložila tožbo proti Vinagu zaradi ugotovitve lastninske pravice na 217 nepremičninah in njihove izločitve iz stečajne mase. »Nepremičnine v naravi so kmetijska zemljišča in gozdovi oziroma so imele takšno namensko rabo v času lastninskega preoblikovanja v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij.«

Čeprav je bila v razpisu prvega naroka za izročitev nepremičnin in ugotovitev lastninske pravice vrednost spora določena na 100.000 evrov, pa je sodišče na obravnavi na predlog tožene stranke vrednost dvignilo na več kot 1,5 milijona. »Znesek 1.534.997 evrov je seštevek tržnih vrednosti nepremičnin, ki so predmet tožbe. Njihovo cenitev sta opravila sodna cenilca za namen priprave otvoritvenega poročila,« je povedala Vinagova stečajna upraviteljica Brigita Kraljič in dodala, da sta bili cenitveni poročili izdelani julija in avgusta lani.

Na vprašanje, ali ima sporna zemljišča zdaj kdo v najemu oziroma kdo gospodari z njimi, je odgovorila le, da se »dejansko in pravno stanje« glede posameznih nepremičnin razlikuje. Ta zemljišča so sicer v Mariboru in okolici.

Odvetnik: Tožba je pomanjkljiva

O tožbenem zahtevku države Kraljičeva meni, da je neutemeljen, saj »ne izkazuje niti dejanske niti pravne podlage za prenos lastninske pravice na RS«. Drugače pa trdijo na državnem pravobranilstvu – da je RS lastninsko pravico na teh nepremičninah pridobila po samem zakonu (ex lege). »Do leta 1993 so bile družbena lastnina, z uveljavitvijo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pa so kot kmetijska zemljišča in gozdovi postale last RS. Tožena stranka zato z njimi sploh ne bi smela razpolagati oziroma jih uporabljati, vknjižba lastninske pravice na toženo stranko pa je bila opravljena na neveljavnem pravnem temelju.«

Po besedah Kraljičeve je Vinag nepremičnine, ki so predmet tega postopka, pridobil na dopusten in možen način, kar je razvidno iz zemljiške knjige, v kateri je vpisan kot lastnik: »Da je Vinag lastnik, poleg načela zaupanja v zemljiško knjigo potrjuje tudi to, da je sodišče pri vpisu lastninske pravice preverjalo resničnost in pravilnost podlage za vpis.«

»Tožba je pomanjkljiva, navedbe so pavšalne,« je dejal odvetnik Luka Fabiani, ki je na prvem naroku, na katerem ni bilo poravnave, zastopal Vinag. Sodišče je zaprosil za enomesečni rok, v katerem se bo lahko opredelil do zahtev državnega pravobranilstva, čemur je sodnik Janez Zeilhofer ugodil.

Po tem sodišče najbrž ne bo več izvajalo dodatnih dokazov, o svoji odločitvi pa bo sprti strani seznanilo s pisno sodbo.