»Država samo jemlje, občine ne morejo normalno poslovati«

Župani Goriške in Posočja predlogu zakona o varstvu okolja ostro nasprotujejo, moti jih tudi odnos vlade do občin.

Objavljeno
09. november 2015 16.28
bsa-Posočje
Katja Željan
Katja Željan

Kanal – Tudi župani občin ob Soči so ogorčeni nad predlogom zakona o varstvu okolja, ki ga je vlada vložila v državnozborsko proceduro brez predhodnega usklajevanja z lokalno skupnostjo. Po mnenju tolminskega župana Uroša Brežana gre za »udarec pod pasom« v komunikaciji med državo in občinami, saj so bili s predlogom seznajeni praktično v zadnjem trenutku.

»Trenutno so v zaključni fazi pogajanja za povprečnino, za nameček pa izvemo, da približno četrtini slovenskih občin država zopet jemlje velik del zelo pomembnih koncesijskih sredstev za vodno pravico. Za občino Tolmin to letno pomeni okrog 700.000 evrov prihodkov, kar je približno polovica denarja, ki ga kot župan razporejam za različne razvojne naloge in naložbe. Brez tega denarja bomo lahko delali samo še nujne stvari, na kakršne koli razvojne projekte lahko kar pozabimo,« priznava Uroš Brežan.

Občina Kanal utegne na ta račun izgubiti med 600.000 in 900.000 evri, kar predstavlja med šestimi milijoni evrov, kolikor znaša znesek, ki naj bi ga država iz naslova koncesije za rabo vode pobrala občinam, pomemben delež. »Na 146 kvadratnih kilometrih imamo v občini kar pet velikih elektrarn. Zaradi gradenj so morali potrpeti vsi občani, tudi ob zadnji naložbi, hidroelektrarni Avče in akumulacijskem jezeru na Kanalskem Vrhu. Nad nami je 2,2 milijona kubičnih metrov vode, a so nas prepričali, da je vse skupaj varno, zato smo se z naložbo strinjali in potrpeli. Zdaj pa so nas neprijetno presenetili,« opozarja kanalski župan Andrej Maffi in dodaja, da izguba prihodka iz koncesije za rabo vode pomeni za občino pravo katastrofo. »Denar, ki smo ga na ta račun prejemali, smo strogo vlagali v infrastrukturo, v ceste in predvsem vodovode. V občini imamo namreč še vedno ljudi, ki še nimajo oskrbe s kakovostno vodo,« izpostavlja.

Če bo novela spornega zakona sprejeta, bo novogoriška občina ob 120.000 evrov. »Tu ni toliko pomemben denar kot način, ki ga je vlada uporabila, ko je predlog zakona vložila v proceduro brez predhodnega usklajevanja z občinami. Z njim se seveda ne strinjamo. Mislim, da si velika večina poslancev in vlade zasluži tečaj o delovanju lokalnih skupnosti,« meni novogoriški župan Matej Arčon.

Župani imajo tudi podporo tukajšnjih poslancev: Mirjam Bon Klanjšček (poslanska skupina nepovezanih poslancev), Matjaža Nemca (SD) in Danijela Krivca (SDS). Njihove poslanske skupine bodo namreč predlogu zakona ostro nasprotovale. »Gre za enostranski poseg. Država samo jemlje, ni pa nobenega ukrepa, ki bi občinam omogočil popolnitev proračunov in normalno poslovanje,« opozarja Krivec.

»SD novele zakona ne bomo podprli iz več razlogov, predvsem pa pričakujemo drugačen odnos do lokalne skupnosti pri reševanju te problematike v prihodnje,« pravi Nemec. V poslanski skupini nepovezanih poslancev pa se po navedbah Bon Klanjščkove ne strinjajo z načinom, kako je zakon prišel v državnozborsko proceduro. Seja pristojnega odbora o spornem zakonu bo v državnem zboru sicer že v četrtek.