Država se izogiba plačilu največjih denacionalizacijskih odškodnin

Celje – Na ministrstvu za pravosodje nismo dobili odgovora na vprašanje, ali je denacionalizacija vrednostno pravzaprav šele na začetku. Da je tako, je mogoče sklepati iz večdesetmilijonskega zahtevka družine Westen v Celju, Hrastniku in na Jesenicah, ki med 260 nerešenimi primeri še zdaleč ni edini tako visok. Ocen o tem, kolikšna je skupna vrednost še nerešenih zadev, na ministrstvu nimajo.

Pri UE Celje je bilo vloženih 1039 denacionalizacijskih zahtevkov, nerešenih pa je ostalo pet zadev. Vita Grčar je pojasnila, da so zadeve Müller, Woschnagg in Mežnarič v pritožbenem postopku, zadeva Westen je v reševanju, ena pa je prekinjena. Po besedah Grčarjeve bi se lahko zadeva rodbina nemških podjetnikov Westen, ki je razvila industrijo emajlirane posode v Celju, razpletla že septembra.

Zadeva Westen je v fazi ugotovitvenega postopka, denacionalizacijski upravičenec pa mora dopolniti zahtevek z dodatnimi dokumenti. Grčarjeva je še pojasnila, da gre pri večini premoženja, katerega vrednost še ni določena, za odškodnino, in ne za vračilo v naravi. Da se postopek vleče že dve desetletji, je bilo krivo ugotavljanje državljanstva, ki sta ga na koncu Peter Aleksander in Hans Werner Westen dobila. Kljub temu je Grčarjeva opozorila, da državljanstvo še ne pomeni, da bosta upravičenca dobila premoženje tudi nazaj.

Denacionalizacija vrednostno na začetku?

Družino Westen zastopata odvetniški pisarni Mira Senice in Marjana Feguša, njihovi zahtevki pa se nanašajo na premoženje v Celju, Hrastniku in na Jesenicah. Po oceni Feguša gre za premoženje v vrednosti več deset milijonov evrov, če upoštevamo le glavnico brez obresti. Feguš meni, da država išče ovinke, da bi se izognila plačilu odškodnine. Čeprav je, statistično gledano, v resnici rešena večina zadev, je glede na njihovo vrednost denacionalizacija po njegovih besedah šele na začetku.

Westni so bili kapitalsko udeleženi tudi v Kemični tovarni Hrastnik, kjer je zadeva v fazi pritožbe, ker je bil njihov zahtevek z odločbo zavrnjen, čeprav je bila tovarna prav zaradi denacionalizacije izločena iz lastninjenja. Feguš je pojasnil, da se je najprej zataknilo pri vprašanju, ali sta lahko Peter Aleksander in Hans Werner kot pravna naslednika Maksa Adolfa Westna upravičenca, čeprav je bilo jasno, da mladoletna otroka nista imela ničesar s politiko.

Najdlje traja reševanje zadeve na Jesenicah, kjer so Westnom priznali odškodnino v višini šest milijonov evrov za jeseniško železarno, vendar je postopek zadržan, ker sta Sod oziroma Slovenski državni holding (SDH) ugovarjala, da ni jasno, kolikšen je obseg lastnine upravičenca. Kar zadeva premoženje za delniško družbo Westnove tovarne emajlirane posode v Celju, se je država sklicevala na avstrijsko državno pogodbo, vendar neutemeljeno, ker so lahko upravičenci po njej dobili le 10.000 nemških mark posojila. Zdaj se zatika pri vprašanju obsega premoženja družbe, ki naj bi bila denacionalizirana. V obravnavi je vprašanje veljavnosti prenosniških delnic, s katerimi razpolagata Peter Aleksander in Hans Werner Westen.

Zahtevek Attemsov je bil zavrnjen

Pri UE Šmarje pri Jelšah je bilo vloženih 347 denacionalizacijskih zahtevkov, 345 pa je pravnomočno končanih. V reševanju sta še dve zadevi, ki jih zaradi racionalne uporabe strokovnih kadrov vodi UE Celje. Načelnik UE Vincencij Habjan je pojasnil, da gre za zadevo Rist, kjer je o glavni stvari odločeno (vrnitev v naravi), v pritožbi pa je odločitev o višini odškodnine za manjvrednost objekta (16.000 takratnih nemških mark) in zadevo Abel, kjer je v pripravi sklepna odločba na prvi stopnji in bo predvidoma izdana prihodnji mesec.

Zadnjo rešuje Andreja Ulaga Pertinač iz UE Celje, ki je pojasnila, da je sporna uporaba določila 2/10-člena zakona o denacionalizaciji, kajti Sod oziroma SDH ugovarjata, da so imeli prejšnji lastniki možnost dobiti odškodnino od tuje države. V tem primeru gre za Avstrijo in meddržavno finančno izravnalno pogodbo med ZRN in Avstrijo, denacionalizacijski zahtevek dedičev Viljema in Richarda Abla, ki sta lani dobila državljanstvo, pa se nanaša na Steklarno Rogaška Slatina, Steklarno Hrastnik in Rudnik rjavega premoga Zabukovica.

V UE Šmarje pri Jelšah je bil velik zalogaj denacionalizacijski zahtevek družine Attems. Pravnomočno je bila letos končana zadeva, ki je potekala pred šmarskim okrajnim sodiščem in v kateri je sodišče odločalo o vračilu gradu Podčetrtek v denarju in gradu Olimje s pripadajočim posestvom v naravi. Država je najprej izgubila vse sodne postopke do vrhovnega sodišča. Njegov sklep je ustavno sodišče razveljavilo, v ponovnem odločanju pa je bil zahtevek Attemsov zavrnjen. Župan Podčetrtka Peter Misja je še pojasnil, da je država sklenila z Attemsi dogovor o vračilu 2100 hektarov gozdov in 110 hektarov kmetijskih zemljišč, katerih del je tudi v UE Šmarje pri Jelšah.