Dva scenarija za Jernejev kanal
Pol leta časa: Če občina ne najde rešitve za komunalne priveze, jih v kanalu ne bo
Odpri galerijo
V Jernejevem kanalu naj bi že letos začeli graditi ribiško pristanišče, kakšna bo usoda drugih plovil, bo odvisno od občine.
Foto Boris Šuligoj
Seča – Država je z obiskom dveh ministrov in direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine na robu Krajinskega parka Sečoveljske soline potrdila, da načrtuje ureditev Jernejevega kanala še ta mandat. Še letos naj bi začeli graditi ribiško pristanišče, občini pa so dali pol leta časa za iskanje rešitve za preostali del kanala.
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pravi, da je v evropskem skladu za ribištvo za ribiško pristanišče na voljo dva milijona evrov. »Razpis bo objavljen še ta mesec. Investicija je vredna 2,4 milijona evrov. Našli smo tudi rešitvi za odlaganje mulja in dotok sveže morske vode za potrebe solinarjev. To pomeni, da bomo jeseni lahko začeli uresničevati projekt.« Ob prenovi ribiškega pristanišča, kjer bi uredili 15 privezov tudi za ribogojce, ki imajo tu bazo, bodo morali zaradi poglobitve dna na bližnje opuščeno solinsko polje začasno odložiti 13.000 kubičnih metrov mulja. Rešitev z odlagališčem za ribiško pristanišče je rešitev tudi za Jernejev kanal, kjer bodo morali odkopati in odpeljati za okoli 25.000 kubičnih metrov mulja.
Minister za okolje Simon Zajc je dejal, da bo ministrstvo poskrbelo za začasno odlaganje mulja na polju v solinah, takoj ko se bo primerno posušil, ga bodo uporabili za obnovo in utrjevanje solinskih nasipov. »Za Jernejev kanal imamo dva scenarija. Prvi je, da občina poskrbi za njegovo ureditev. Dogovorili smo se, da v šestih mesecih pripravi finančno konstrukcijo projekta in zaprosi za vodno dovoljenje. Če ji ne bo uspelo, bo za kanal poskrbelo ministrstvo, kar pomeni, da bomo kanal izpraznili, v njem ne bo več plovil in niti poglabljati ga ne bo treba. Moja želja je, da zgodbo tega kanala končamo v tem mandatu.«
Občina Piran ima idejni projekt, po katerem bi morali kanal poglobiti, ob njem zgraditi 1578 metrov dolg in 2,4 metra širok lesen mostovž za pešce in še 1,6 metra za dostopanje na plovila. V kanalu bi lahko bilo največ 280 privezov za barke do osem metrov dolžine. Za vse to bi potrebovali tri milijone evrov, ki pa jih občina zdaj nima, zato bo iskala možnost sofinanciranja ali koncesionarja.
Minister za okolje Simon Zajc in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ob ustju Jernejevega kanala Foto Boris Šuligoj
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pravi, da je v evropskem skladu za ribištvo za ribiško pristanišče na voljo dva milijona evrov. »Razpis bo objavljen še ta mesec. Investicija je vredna 2,4 milijona evrov. Našli smo tudi rešitvi za odlaganje mulja in dotok sveže morske vode za potrebe solinarjev. To pomeni, da bomo jeseni lahko začeli uresničevati projekt.« Ob prenovi ribiškega pristanišča, kjer bi uredili 15 privezov tudi za ribogojce, ki imajo tu bazo, bodo morali zaradi poglobitve dna na bližnje opuščeno solinsko polje začasno odložiti 13.000 kubičnih metrov mulja. Rešitev z odlagališčem za ribiško pristanišče je rešitev tudi za Jernejev kanal, kjer bodo morali odkopati in odpeljati za okoli 25.000 kubičnih metrov mulja.
2,4
milijona evrov bo stala gradnja ribiškega pristanišča v Jernejevem kanalu
milijona evrov bo stala gradnja ribiškega pristanišča v Jernejevem kanalu
Bodo odstranili vsa plovila?
Minister za okolje Simon Zajc je dejal, da bo ministrstvo poskrbelo za začasno odlaganje mulja na polju v solinah, takoj ko se bo primerno posušil, ga bodo uporabili za obnovo in utrjevanje solinskih nasipov. »Za Jernejev kanal imamo dva scenarija. Prvi je, da občina poskrbi za njegovo ureditev. Dogovorili smo se, da v šestih mesecih pripravi finančno konstrukcijo projekta in zaprosi za vodno dovoljenje. Če ji ne bo uspelo, bo za kanal poskrbelo ministrstvo, kar pomeni, da bomo kanal izpraznili, v njem ne bo več plovil in niti poglabljati ga ne bo treba. Moja želja je, da zgodbo tega kanala končamo v tem mandatu.«
V Jernejevem kanalu naj bi že letos začeli graditi ribiško pristanišče, kakšna bo usoda drugih plovil, bo odvisno od občine. Foto Boris Šuligoj
Občina Piran ima idejni projekt, po katerem bi morali kanal poglobiti, ob njem zgraditi 1578 metrov dolg in 2,4 metra širok lesen mostovž za pešce in še 1,6 metra za dostopanje na plovila. V kanalu bi lahko bilo največ 280 privezov za barke do osem metrov dolžine. Za vse to bi potrebovali tri milijone evrov, ki pa jih občina zdaj nima, zato bo iskala možnost sofinanciranja ali koncesionarja.
