Tiskane izdaje
Šalovci – Kmetija Korenika, ki povprečno zaposluje približno 50 težko zaposljivih ljudi iz najbolj ranljivih skupin, je s svojimi ekološkimi pridelki in izdelki v Sloveniji vse bolj prepoznavna. Zdaj jo bodo razširili še na sosednjo kmetijo osamelega Janeza Tolvaja, kjer bodo uredili hleve in ograde za živali in manežo za jahanje.
Na domačiji Janeza Tolvaja že zelo dolgo ni bilo tako živahno, kot je te dni. Nekoč velika in bogata kmetija Tolvajevih v Šalovcih je, potem ko je po materini smrti na njej ostal sam ostareli in nikoli poročen sin Janez, skoraj opustela in začela propadati, zdaj pa se je društvo za socialno vključenost Mozaik, ki je v Tolvajevi soseščini že pred leti ustanovilo zavod Ekosocialna kmetija Korenika, z njim dogovorilo za odkup gozda in travnikov ter za najem gospodarskih poslopij in nekaj kmetijskih površin ob domačiji.
Konji na lepšem
Te dni so se kar sami zaposleni lotili prenove hlevov za konje in svinjakov ter priprave lesa za ograde. Vodja Korenike Alojz Kavaš je dejal, da bi jo radi uredili do začetka sezone, da bi večino svojih živali preselili iz manj primernih hlevov in ograd ter na Koreniki pridobili prostor za druge dejavnosti.
Na domačiji Tolvajevih bo zavod Korenika, potem ko bodo uredili vse potrebno, laže razvijal psihosocialno pomoč in podporo z živalmi, predvsem s konji, pravi socialna delavka Tadeja Šlatau, ki je začetnica te dejavnosti na Koreniki.
Prostora bo več, vsak od njihovih petih konjev bo lahko sam v svoji ogradi na prostem in bo na voljo mladostnikom ali odraslim z motnjami čustvovanja, prehranjevanja, samozavesti in podobnimi težavami. Na Koreniki imajo poleg konj tudi osla, zajce, krškopoljske prašiče, kravo z bikcem, ovce, koze kokoši in race, ki bodo po obnovi vrnili življenje na kmetijo Tolvajevih.
Znani po ekoloških izdelkih
Na kmetiji Korenika zdaj na ekološki način obdelujejo več kot dvajset hektarov polj in pridelujejo predvsem tradicionalne prekmurske poljščine, zadnja leta pa tudi industrijsko konopljo in lan. Vse kar pridelajo na poljih in v lastnem zeliščnem vrtu, tudi sadeže in gobe, ki jih naberejo v naravi, sami predelajo v ekološke polizdelke in izdelke, ki jih prodajajo specializiranim trgovinam po Sloveniji ali sami na lastnih stojnicah. S prodajo svojih izdelkov ustvarijo pomemben del prihodkov, deloma pa svojo dejavnost financirajo iz različnih domačih in evropskih socialnih programov in programov za zaposlovanje invalidov.
Ker prodajo vse več izdelkov, sedanje predelovalne zmogljivosti pa so že premajhne, bodo letos obnovili in posodobili sušilnico sadja in zelišč ter kuhinjo. Vse skupaj bo stalo približno 250.000 evrov, polovico od tega zneska pričakujejo kot subvencijo iz programa razvoja podeželja.
