Koalicija bolj ali manj usklajena glede vsebine, ne pa tudi datuma
Koalicijski poslanci so na odboru za zdravstvo pritrdili možnosti prvega od treh predlaganih »koalicijskih« posvetovalnih referendumov – glede pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. A kot je po naših informacijah pokazalo zadnje usklajevanje, bi se pri nadaljnjih korakih še zapletlo.
V SD si namreč nikakor ne želijo izvedbe kateregakoli referenduma sočasno z evropskimi volitvami 9. junija, saj bi lahko bila pred volivci preobsežna materija. Argument prihranka, ki ga prinaša združevanje evropskih volitev in referendumov, pa po njihovem mnenju sam po sebi nima zadostne teže. A ker danes na odboru za zdravstvo še niso odločali o datumu, je bila kljub opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS), da je referendumsko vprašanje postavljeno nejasno, koalicija pri skupnem predlogu (še) enotna. »Z mnenjem ZPS se ne strinjam, saj gre pri poimenovanju pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za nadpomenko, ki je v tujini že opredeljena,« je na očitke, da ni vključena evtanazija, odgovarjala predsednica odbora iz vrst Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, a v koaliciji dopuščajo in celo pričakujejo, da bodo vprašanje še dodelali.
Ali bo do obravnave te teme na dan evropskih volitev na koncu res prišlo, še ni povsem jasno, saj so glasovi, ki prihajajo z desnega političnega pola in načelno nasprotujejo razpravi o tej materiji, prepričani, da je že ustavno določilo o nedotakljivosti človekovega življenja dovolj za preprečitev razpisa tega referenduma. Tako ni izključeno, da bodo referendumsko temo poskušali preizkusiti na ustavnem sodišču. »Ne moremo odločati o tem, ker je to protiustavno,« je dane vztrajal poslanec SDS Zvonko Černač. Da vprašanje »ni v redu«, je navedla tudi poslanka NSi Iva Dimic.
Kako bodo v SD ravnali na seji državnega zbora – na odborih ni opredelitve do vprašanja in datuma –, še ni znano. Pri glasovanju o zadnjem zakonskem predlogu so poslanci SD sicer glasovali po svoji vesti. Soglasni pa do zdaj niso bili niti o vsebini drugega posvetovalnega referenduma, to je referenduma o uvedbi prednostnega glasu na ravni volilnih enot pri parlamentarnih volitvah.
Naj bi pa v Gibanju Svoboda pri sestavi vprašanja tretjega posvetovalnega referenduma o možnosti legalizacije konoplje vendarle privolili v nekatere kompromise – najprej so namreč želeli le preveriti možnost uporabe v medicinske namene, ki pa je pravzaprav že uzakonjena. Nerešeno je zgolj vprašanje proizvodnje. Tako naj bi zdaj na referendumu preverjali tudi možnost legalizacije konoplje za osebno uporabo, kar je želela Levica, ki bo tako najverjetneje podprla vse tri referendumske predloge.
»Ker so vsi trije predlogi že vloženi v parlamentarno proceduro in so roki poslovniško določeni, menimo, da je najbolj smotrno izkoristiti dan, ko bodo ljudje že na voliščih, in jim omogočiti, da se neposredno opredelijo do referendumskih pobud,« pravijo v Levici, kjer so v preteklosti že izrazili jasno podporo vsem trem vprašanjem.
Če poslanci SD torej na seji državnega zbora ne bodo glasovali predlogom skupaj s celotno opozicijo, je tako že zagotovljena podpora trojici posvetovalnih referendumov, nad katerimi se v Gibanju Svoboda navdušujejo predvsem zaradi možnosti aktivacije levosredinskih volivcev, ki se manj disciplinirano udeležujejo volitev kot podporniki desne sredine.
Do zdaj je večina v državnem zboru podprla – več predlogov sta z namenom aktivacije svojih volivcev v teh dneh vložili tudi SDS in NSi – le izvedbo enega takšnega posvetovalnega referenduma, in sicer leta 2008, ko je »le« 11 odstotkov volilnih upravičencev glasovalo o ustanovitvi pokrajin. O teh se politika še vedno usklajuje. Na vprašanje o zagotovilih, da bodo tokrat dosledneje spoštovali izraženo voljo na vseh predlaganih posvetovalnih referendumih, ki formalnopravno niso zavezujoči, pa vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic odgovarja: »Kakršnokoli izraženo voljo je treba dosledno spoštovati.«
Državna volilna komisija čaka na odločitev
Volilna opravila potekajo po načrtih, pravijo na državni volilni komisiji (DVK), v zvezi z morebitno sočasno izvedbo referendumov pa poudarjajo, da bi si želeli čimprejšnje jasne informacije, kdaj in koliko referendumov bo hkrati z evropskimi volitvami, da bi se izognili zapletom pri dobavi materiala za tiskanje glasovnic. »S tiskarno Cetis in dobavitelji smo ves čas v stiku, čakamo pa na odločitev politike, da bi lahko dali zeleno luč za nabavo papirja,« dodajajo na DVK. V dobaviteljski verigi namreč ni lahko zagotoviti tega posebnega papirja, na kar so jih že opozorili tudi podizvajalci. Vsak dodatni referendum bi sicer pomenil tiskanje dodatnih 1,7 milijona glasovnic.
DVK je že večkrat opozorila tudi, da ima že za izvedbo evropskih volitev premalo sredstev. V sprejetem proračunu in tudi v rebalansu proračuna je bilo namreč že za evropske volitve namenjenega premalo denarja – približno 920.000 evrov. Imajo pa zagotovilo finančnega ministrstva, da jim bodo manjkajoča sredstva zagotavljali sproti.
