En sindikat stavka, drugi stavki nasprotuje
Aktivnosti bodo nadaljevali in po potrebi zaostrovali do izpolnitve zahtev.
Odpri galerijo
Člani Policijskega sindikata Slovenije menijo, da jim delodajalec krati pravice na več področjih. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Štirje razlogi so, zakaj so danes ob sedmi zjutraj zaposleni pod okriljem Policijskega sindikata Slovenije (PSS) začeli stavkati.
Stavka zaposlenih v policiji je v prvi vrsti posledica anemičnosti in neodzivnosti vlade, je poudaril predsednik PSS Rok Cvetko. Vse od nastopa mandata opozarjajo na nekatera ključna vprašanja, ki jih je treba urediti. Vlada bi lahko po njegovem prepričanju stavkovne zahteve, ki gredo v smeri ustrezne ureditve statusa policistov in policijskih uslužbencev, rešila v nekaj dneh.
A takšni obliki boja za pravice nasprotujejo celo v Sindikatu policistov Slovenije (SPS). Ni sicer prvič, da sta se sindikata znašla na nasprotnih bregovih. Pred časom sta si drug drugemu očitala celo politično naravnanost.
Rok Cvetko pravi, da odločitev SPS obžalujejo in je po njihovem mnenju nekoliko nenavadna, če »upoštevamo dejstvo, da podpirajo tri izmed štirih stavkovnih zahtev, s katerimi naslavljamo celostno urejanje pravic policijskih uslužbencev. Kot kaže, jih kot podpisnikov sporazuma ne motijo očitne kršitve pravic. Ne glede na njihovo odločitev, ki je sicer legitimna, je naše povabilo k stavki še vedno na mizi.«
Med razlogi, zakaj so v PSS zaostrili sindikalni boj, je, kot pravi Cvetko, enostranski poseg v pravice, dogovorjene s stavkovnim sporazumom iz leta 2018 (primerjalna analiza delovnih mest), in kot posledica tega dolgoročno plačno oškodovanje policistov.
Drugi razlog je neskladnost uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede s spremenjeno zakonodajo, ki je prestavila pravico do izplačila napredovanj za osem mesecev, zaradi česar so merila za preverjanje pogojev za napredovanje ostala nespremenjena. Ugotavljajo, da bodo policisti zaradi tega v enem letu oškodovani za najmanj 600 evrov neto.
Nadaljuje, da se jim zdi nujna sprememba policijskega področnega zakona, s katero se lahko omogoči, da se pravice iz delovnega razmerja vseh uslužbencev policije pravično uredijo v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bi veljala izključno za uslužbence policije. Za policiste se sicer že zdaj te pravice deloma urejajo s kolektivno pogodbo za policiste, vendar jo je treba, kot pravijo v sindikatu, razširiti za vse zaposlene v policiji.
Kot zadnji razlog je Cvetko navedel prenehanje vodenja socialnega dialoga v skladu z elementi evropskega socialnega modela in v nasprotju s pravom Evropske unije ter slovenske zakonodaje, zaradi česar se v zadnjem času pojavlja socialna izključenost uslužbencev v policiji. Socialne partnerje se onemogoča pri izvrševanju pravice do kolektivnih ukrepov ter do sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju socialnih politik na ministrstvu za notranje zadeve in policiji.
Ob napovedi stavke pred tedni se je notranji minister Aleš Hojs takšni potezi čudil. Poudaril je, da razlogov za stavko gotovo ni. Z ministrstva so nam zdaj odgovorili, da so »s sindikatom, ki je napovedal stavko, v dogovoru o načinu izvedbe stavke in pripravi odgovorov, ki jih bo sprejela vlada in so povezani s stavkovnimi zahtevami«.
Spravljiv je tudi ton vodstva policije, saj, kot so nam sporočili, spoštujejo pravico zaposlenih do stavke in bodo poskušali storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi sklenili dogovor ter da policijska stavka ne bo vplivala na varnost ljudi in njihovega premoženja.
Kljub stavki ni strahu, da bi se to poznalo na varnosti državljanov, saj zakon navaja več nalog, ki jih morajo policisti nujno opravljati. Toda če ne bo ustreznega dialoga, še pravi Cvetko, bodo aktivnosti zaostrovali in izvajali do sporazumne rešitve spora.
Stavka zaposlenih v policiji je v prvi vrsti posledica anemičnosti in neodzivnosti vlade, je poudaril predsednik PSS Rok Cvetko. Vse od nastopa mandata opozarjajo na nekatera ključna vprašanja, ki jih je treba urediti. Vlada bi lahko po njegovem prepričanju stavkovne zahteve, ki gredo v smeri ustrezne ureditve statusa policistov in policijskih uslužbencev, rešila v nekaj dneh.
A takšni obliki boja za pravice nasprotujejo celo v Sindikatu policistov Slovenije (SPS). Ni sicer prvič, da sta se sindikata znašla na nasprotnih bregovih. Pred časom sta si drug drugemu očitala celo politično naravnanost.
Rok Cvetko pravi, da odločitev SPS obžalujejo in je po njihovem mnenju nekoliko nenavadna, če »upoštevamo dejstvo, da podpirajo tri izmed štirih stavkovnih zahtev, s katerimi naslavljamo celostno urejanje pravic policijskih uslužbencev. Kot kaže, jih kot podpisnikov sporazuma ne motijo očitne kršitve pravic. Ne glede na njihovo odločitev, ki je sicer legitimna, je naše povabilo k stavki še vedno na mizi.«
Med razlogi, zakaj so v PSS zaostrili sindikalni boj, je, kot pravi Cvetko, enostranski poseg v pravice, dogovorjene s stavkovnim sporazumom iz leta 2018 (primerjalna analiza delovnih mest), in kot posledica tega dolgoročno plačno oškodovanje policistov.
Za vse zaposlene v policiji
Drugi razlog je neskladnost uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede s spremenjeno zakonodajo, ki je prestavila pravico do izplačila napredovanj za osem mesecev, zaradi česar so merila za preverjanje pogojev za napredovanje ostala nespremenjena. Ugotavljajo, da bodo policisti zaradi tega v enem letu oškodovani za najmanj 600 evrov neto.
Kljub stavki ni strahu, da bi se to poznalo pri varnosti državljanov in premoženja.
Nadaljuje, da se jim zdi nujna sprememba policijskega področnega zakona, s katero se lahko omogoči, da se pravice iz delovnega razmerja vseh uslužbencev policije pravično uredijo v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki bi veljala izključno za uslužbence policije. Za policiste se sicer že zdaj te pravice deloma urejajo s kolektivno pogodbo za policiste, vendar jo je treba, kot pravijo v sindikatu, razširiti za vse zaposlene v policiji.
Kot zadnji razlog je Cvetko navedel prenehanje vodenja socialnega dialoga v skladu z elementi evropskega socialnega modela in v nasprotju s pravom Evropske unije ter slovenske zakonodaje, zaradi česar se v zadnjem času pojavlja socialna izključenost uslužbencev v policiji. Socialne partnerje se onemogoča pri izvrševanju pravice do kolektivnih ukrepov ter do sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju socialnih politik na ministrstvu za notranje zadeve in policiji.
Varnost ne bo trpela
Ob napovedi stavke pred tedni se je notranji minister Aleš Hojs takšni potezi čudil. Poudaril je, da razlogov za stavko gotovo ni. Z ministrstva so nam zdaj odgovorili, da so »s sindikatom, ki je napovedal stavko, v dogovoru o načinu izvedbe stavke in pripravi odgovorov, ki jih bo sprejela vlada in so povezani s stavkovnimi zahtevami«.
Spravljiv je tudi ton vodstva policije, saj, kot so nam sporočili, spoštujejo pravico zaposlenih do stavke in bodo poskušali storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi sklenili dogovor ter da policijska stavka ne bo vplivala na varnost ljudi in njihovega premoženja.
Kljub stavki ni strahu, da bi se to poznalo na varnosti državljanov, saj zakon navaja več nalog, ki jih morajo policisti nujno opravljati. Toda če ne bo ustreznega dialoga, še pravi Cvetko, bodo aktivnosti zaostrovali in izvajali do sporazumne rešitve spora.
