Tiskane izdaje
Zagorje - Po tistem, ko so v Zagorju razveljavili 11-milijonski razpis za gradnjo centralne čistilne naprave (CČN) in kanalizacijskega sistema ter po uspešni pritožbi neizbranega ponudnika Alberta Godine s.p. na državno revizijsko komisijo (DRVK) se morajo Zagorjani odločiti, kaj s CČN, sicer utegnejo kohezijska sredstva izgubiti. Na državi so že nestrpni, odločitve v Zagorju še ni.
Uspešna pritožba samostojnega podjetnika iz Kozine, ki je zagorski proračun stala nekaj manj kot 11.000 evrov, se je nanašala na formalni, ne na vsebinski del razpisa za gradnjo kanalizacijskega sistema. Podjetnik se je pritožil na ravnanje zagorske občine, ker je »zaradi razporeditve sredstev, ki ji niso omogočala hkratne oddaje del«, zavrnila vseh osem ponudb, prispelih na dva sklopa del: gradnjo kanalizacijskega sistema Kisovec in Zagorje (šest ponudb, med njimi Godinova) in CČN Zagorje (ponudbi sta oddala Pomgrad in Gorenjska gradbena družba).
Po mnenju pritožnika je bila njegova, za deset odstotkov nižja ponudba od ocenjene vrednosti, popolna, »izločitev v paketu« pa neupravičena.
DRVK mu je pritrdila. Zagorjani bodo v mesecu dni razveljavljeni razpis za CČN ponovili, glede kanalizacijskega sistema pa imajo tri zakonske možnosti: da dela oddajo pritožniku, razpis ponovijo ali da gredo v pogajanja s podjetnikom. Neuradno na državi že nestrpno pričakujejo odgovor iz Zagorja, saj gre za del 27-milijonskega projekta štirih občin (Litije, Šmartna in Radeč), ki ga bo Evropa sofinancirala s 17, država s tremi in občine s sedmimi milijoni evrov.
Zagorski župan Matjaž Švagan napoveduje, da bo odločitev znana v kratkem. Ali bi se v primeru ponovljenega razpisa znova potegoval za posel, Maks Godina, pravni naslednik Alberta Godine s.p., ne more potrditi. Za Delo je izjavil le, da bo gradnjo kanalizacijskega omrežja v Zagorju prevzel, če mu ga dodelijo.
Kakšen smisel je torej imela pritožba na DRVK? »Kadar je v igri desetmilijonski posel, deset tisočakov ne igra velike vloge,« pravijo v Zagorju. Dosedanja vlaganja v CČN vključno z letošnjim letom in upoštevajoč prvotno različico, po kateri bi v Zagorju gradili dve čistilni napravi - eno za Kisovec in Zagorje, drugo, malo, za Izlake - so občinski proračun doslej stala 460.000 evrov.Naslednji postopki bodo, pravi Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, stali bistveno manj.
Zagorska razveljavitev razpisa za CČN in posledično Godinova pritožba na DRVK sta le dva od številnih zapletov, ki spremljajo najzahtevnejšo zagorsko ekološko investicijo zadnjih desetih let. Če bi gradnja CČN potekala gladko, brez zapletov z zemljiščem (odškodnina lastnikom je stala 200.000 evrov) in z zadostnim zagotavljanjem državnih sredstev tudi za malo čistilno napravo, kakršno so Zagorjani načrtovali na Izlakah, bi njihova CČN, enako kot hrastniška in trboveljska, obratovala že tri leta.
V Zagorju zagotavljajo, da projekt CČN drugih treh občin v porečju srednje Save (Litije, Šmartna in Radeč) zaradi njihovega zadnjega zapleta ni ogrožen, lahko pa to postane, če bi novim razpisom spet sledile pritožbe. Za koriščenje kohezijskih sredstev imajo čas do konca leta 2014, CČN pa morajo začeti poskusno obratovati do poletja 2015.
