Enajst umetnikov, vsak s svojo zgodbo

Trebnje – »Veste, po mojih žilah se pretaka hunska kri, zato najraje rišem konje,« pravi Janoš Mesaroš iz Beograda, eden od udeležencev letošnjega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Enotedenskega umetniškega ustvarjanja se tokrat udeležuje enajst slikark in slikarjev iz sedmih držav in vsak od njih bo obogatil galerijo z najmanj enim slikarskim delom.

Ravno v umetnosti je mogoče, da se povežejo različne kulture in tako vsak prispeva svoj del pri medsebojnem razumevanju, ki je v teh nemirnih časih še kako potrebno. Tako nekako pravi Darja Lobnikar Lovak iz Ljubljane, ki se risanja v Trebnjem udeležuje že 22 let. »Nisem akademikinja in vse, kar sem dosegla, sem sama; imam svoj slog in uživam v slikanju in kiparjenju,« pravi Lovakova, ki je doslej pripravila 23 samostojnih razstav. Slikarstvo jo privlači tudi zato, ker se zaradi nemirnega sveta lahko vživi v svojega, kjer ni hitenja in vlada mir. Doslej je spoznala ogromno ljudi, za polstoletno trebanjsko druženje pa pravi, da gre za srečanja srca in duše.

Nogomet zamenjal za čopič

Mesaroš se je prvič udeležil slikarske kolonije pred natanko 40 leti in takrat je bilo to zanj večje doživetje, kakor da bi odpotoval na mesec. Bil je poklicni nogometaš, a ker si je zlomil hrbet, je moral kopačke obesiti na klin, nato je med dolgotrajnim okrevanjem nekega dne v roke vzel čopič in z njim začel švigati po slikarskem platnu. Čopiča že pol stoletja ni izpustil z rok. Kot potomec Hunov, ki so v vojvodinsko ravnico prijezdili na konjih, najraje slika te plemenite živali, ki so po njegovem simbol ljubezni, veselja in žalosti.

Javier Barajas Villanueva je prišel iz Mehike. Ustvarja ogromno sliko s prikazom kulture v mestu Leon in jo namerava podariti galeriji. Na njej je med drugim upodobil nekaj okostnjakov. »Pri nas smrt ne pomeni nekaj groznega. Konec življenja pospremimo z veseljem, in ne z žalostjo,« je razložil Mehičan, ki je v Trebnje zašel po priporočilu njegove prijateljice Pauline iz Singapurja, ki se je srečanja likovnih samorastnikov udeležila lani. Za slikarko Samaneh Atef Derakhshan iz Irana pa nekateri pravijo, da ima iskren in najlepši nasmeh, ki se človeku vtisne v spomin. »Ustvariti pomeni dvakrat živeti. Pomeni biti sam, z delom pa puščati pečat. Želim, da bi znali ujeti in uživati trenutek ustvarjanja,« je ob obisku slikarjev povedal župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver.

Prvi tabor so v Trebnjem organizirali leta 1968 na pobudo skupine domačinov, med katerimi sta bila tudi učitelj in slikar Viktor Magyar ter tedanji predsednik skupščine občine Trebnje Ciril Pevec. Skozi leta je večdnevni dogodek prerasel meje lokalnega in danes združuje umetnike iz številnih držav. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje zdaj hrani skoraj 1200 del, ki jih je ustvarilo 240 parov rok iz 40 držav. »Tabor je vzniknil kot želja, da se spodbudi in okrepi razvoj kulture v kraju, zlasti likovne umetnosti, da se omogoči srečevanje in povezovanje likovnih samorastnikov in ob nenehnem zagotavljanju strokovne podpore tudi predstavljanje njihov del,« pravi Patricija Pavlič, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo, pod čigar okrilje spada tudi Galerija likovnih samorastnikov.