Energetika: vlada naj pripravi shemo spodbud za učinkovitost

Ljubljana – S prednovoletnimi ukrepi je vlada energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenila z 8,7 namesto prej predvidenega 32,5 milijona evrov prispevkov, druga podjetja pa z 9,5 namesto 2,7 milijona evrov. Brez sheme spodbud za učinkovito rabo energije to pomeni grožnjo delovnim mestom.

»V zadnjem kvartalu 2014 je vlada napovedala nove obremenitve gospodarstva, kar smo ocenili kot grožnjo za delovna mesta, proizvodnjo, razvoj in celo poslovanje nekaterih podjetij, zato smo izstopili iz pogajanj za socialni sporazum in soorganizirali tudi protestni shod pred vlado,« je povedal Samo Hribar Milič, predsednik GZS. Vlada je potem umaknila napovedano obremenitev proizvajalcev sladkih pijač in znatno omilila napovedano obremenitev energetsko intenzivnih podjetij. Vendar konec decembra sprejeti ukrepi vlade po izračunih GZS še vedno preveč obremenjujejo energetsko intenzivno industrijo. Tej je zato »treba zagotoviti evropsko primerljive pogoje ter ustvariti sistem, ki bo spodbujal učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, zmanjšanje izpustov CO2 in hkrati ščitil delovna mesta«.

»Če bo vlada ob dosedanji omilitvi ukrepov sprejela še ugodno novo shemo državnih pomoči za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije in če res ne bo dodatno obremenila energetsko intenzivnih podjetij z dajatvijo za izpuste ogljikovega dioksida, bo energetsko intenzivna industrija razbremenjena za nekaj milijonov evrov. To bo sicer pomenilo dodatno obremenitev drugega gospodarstva ter drugih pravnih in fizičnih oseb, a rahlo, ker bo učinek razpršen,« pravi Goran Novković z GZS.

Najboljši ali pa plačniki

»Slovenska energetsko intenzivna podjetja zahtevajo enake pogoje za vse, ne pa dodatnih bremen, ki vodijo v nekonkurenčnost,« je poudaril direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič. Spomnil je, da so papirnice v preteklosti zmanjšale izpuste, zato so v obdobju 2008−2012 razpolagale s presežkom emisijskih kuponov, ki jih bodo morale uporabiti v zadnjem obdobju, ko se je drastično zmanjšala dodelitev brezplačnih kuponov. Papirnicam je v obdobju pred letom 2013 pravice do emisij, kot drugim podjetjem, podeljevala Slovenija, pri čemer je bila precej velikodušna. Po 2013 je namreč razdeljevanje pravic prešlo na evropsko raven, Papirnica Vevče pa je dobila za kar 41 odstotkov manj kuponov. V istem času je zmanjšala emisije za 18 odstotkov. Jagodič je poudaril, da več kot 70 odstotkov proizvodnje izvozijo, zato morajo igrati po pravilih trga z emisijami. »Ta pravi, ali boste vlagali v ukrepe za učinkovito rabo energije in boste med desetimi odstotki najboljših naprav ali pa boste plačevali,« pojasnjuje Jagodič.

Salonit Anhovo je bil v drugačnem položaju. Slovenija je bila varčna s kuponi, enotno evropsko podeljevanje pa je precej bolj ugodno. Salonit je, kot je povedal član uprave Tomaž Vuk, leta 2005 začel investicijski cikel, v katerem je v posodobitve vložil približno sto milijonov evrov, saj so ugotovili, da so lahko konkurenčni le z najsodobnejšo tehnologijo, učinkovitostjo in okoljsko odličnostjo. Slovenija tega ni upoštevala, EU pa.

Spodbude manjkajo

Denis Mancevič iz skupine Slovenske industrije jekla je povedal, da jih bosta povečana prispevka za URE in OVE letos stala 1,4 milijona evrov več kot lani, evropska konkurenca pa takih dajatev nima. »Izvozimo 87 odstotkov proizvodnje, povečanja stroškov zato ne moremo prevaliti na kupce. Pogrešamo bolj celovit pristop, tudi s shemo spodbud, kjer bi podjetja lahko konkurirala z dodatnimi projekti in dobila denar za prispevke vrnjen,« pravi Mancevič. Strah pred begom industrije je namreč še vedno živ. »Razvite države, zlasti ZDA in Kanada, kljub okoljskim ciljem energetsko intenzivnim podjetjem še vedno namenjajo veliko denarja, tako za ohranitev delovnih mest kot za privabljanje tujih investitorjev,« je povedal Novkovič.

»Po dosedanjih pravilih so dobavitelji energije dolžni razsvetljevati končne uporabnike in pri njih izvajati projekte za povečanje učinkovitosti rabe energije in obnovljive vire energije. Če jim uspe, so oproščeni plačevanja prispevkov, ki gredo pretežno na Eko sklad. Največja težava zdaj je, da so ti dogovori prostovoljni, brez nove sheme pa jih ne moremo sklepati. Ni še odločeno, kolikšni bodo ti odpustki, tega na ministrstvu za infrastrukturo še niso sprejeli,« pa pravi Djordje Žebeljan iz HSE. Zato tudi ne more povedati, koliko več prispevkov bodo plačali letos.