Tiskane izdaje
Ljubljana - Aleksandra Stjepanović Vračar bo v soboto začela voditi nov Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. Njegov sedež bo na Pediatrični kliniki UKC. Kje točno bo imel prostore in koliko bo tam zaposlenih, pa je uganka.
Za zdaj je uradno znano le, da bo v. d. direktorice inštituta omenjena Stjepanović Vračarjeva, od januarja 2013 svetovalka direktorja v UKC Ljubljana in članica zdravstvenega sveta. Njeno polletno delo na inštitutu bo proračun stalo 28.252 evrov - dobrih 4700 evrov bruto na mesec. Za plačo njenega pomočnika je zagotovljenih 23.561 evrov, za kadrovika pa 12.558 evrov. Ali sta že izbrana, ni znano. Stjepanović Vračarjeva na naša vprašanja ni mogla odgovoriti, ker še ni nastopila mandata.
Klokočovnik: Mega neumnost!
Tomislav Klokočovnik, predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja na kirurški kliniki UKC, vztraja pri trditvi, ki jo je za Delo dal novembra lani: »Kje bo ta center? Na naši kliniki? Mega neumnost!« Za novico je takrat izvedel iz medijev, o njej pa tudi v zadnjem času ni bil obveščen. Ponovil je: »Nisem vključen v pripravo, ne sodelujem v pogovorih.« Stjepanović Vračarjeve ne pozna. Pravi, da zdaj z bolnišnico iz Prage odlično sodelujejo, otroci ne umirajo. Pogodba o sodelovanju bo resda potekla konec aprila, a bi jo po Klokočovnikovem mnenju lahko podaljšali. Ne glede na ureditev v prihodnje upa, da se bodo zadeve umirile in bodo vsi procesi normalno potekali. Že lani je dejal, da bi se spodobilo, da bi ga kot predstojnika kardiokirurgije vprašali za mnenje o inštitutu: »Ne morem si predstavljati, kako bodo to izvedli brez nas. Kako bodo brez kirurgov?«
Predvideni stroški novega centra so 2,23 milijona evrov. Foto: Delo
Slišati je, da naj bi te pripeljali iz tujine. Če bo glavni motor centra kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 30 let profesionalno kariero gradi v ZDA, Igor Gregorič, bi mu lahko pomagala Mark Hazekamp iz nizozemskega centra v Leidnu, ki je sodeloval že v mednarodnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo, in Charles Fraiser iz Texas Children's Hospital. Naših strokovnjakov po do zdaj zbranih informacijah še niso vabili k sodelovanju.
Eden od zdravnikov je tako že zapisal, da je edina zadeva, o kateri se še niso dokončno dogovorili, ta, kdo bo bolnike zdravil: domačega otroškega kirurga nimamo, otroška intenzivna terapija pa je tik pred kolapsom – tam bodo kmalu ostali le še trije intenzivisti. »Če ni dovolj strokovnjakov, nobena zdravstvena organizacija ne more biti uspešna,« je povedal Andrej Robida, zdravnik in strokovnjak za sistem kakovosti v zdravstvu, ki je sodeloval pri pripravi gradiva za nastanek inštituta. Kirurg Igor Gregorič, ki bo po besedah premiera Mira Cerarja bdel nad delom inštituta, računa na strokovnjake iz tujine.
Prof. dr. Igor Gregorič, slovenski kirurg, ki dela v ZDA. Foto: Tomi Lombar/Delo
Visok začetni vložek v kadre
Gregorič je za Delo zatrdil, da je tuje strokovnjake brez dvoma mogoče dobiti, vendar je glavno vprašanje, koliko je Slovenija v to pripravljena vložiti: »Če želimo imeti v Sloveniji inštitut z znakom odličnosti, potem je treba na začetku vložiti v kadre in infrastrukturo, pri tem pa skrbno izbirati domače strokovnjake, ki se bodo izšolali v tujini in se nato vrnili v Slovenijo, da bodo inštitut vodili in izboljševali ter šolali dodatne domače strokovnjake.« Le tako bomo po Gregoričevem mnenju lahko konkurenčni: »Če seveda želimo imeti tudi bolnike iz drugih držav v regiji.«
V centru naj bi zdravili in operirali okoli sto otrok in dvajset odraslih na leto, po besedah Gregoriča pa ni izključeno, da bodo vanj prihajali tudi iz drugih držav. Najverjetneje iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer imajo zdravstveno oskrbo otrok s srčnimi napakami slabše urejeno in morajo otroke že zdaj voziti na tuje. Pacienti bi tako lahko prihajali iz Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.
Inštitut bo imel sedež na Pediatrični kliniki UKC, ki so jo lani prenovili. Foto: Nordic Art Initiative
Predvideni stroški novega centra so 2,23 milijona evrov na leto, od tega bi 1,23 milijona evrov za zdravljenje otrok plačal ZZZS, državni proračun pa bi kril stroške dela zunanjih strokovnjakov (500.000 evrov) in stroške administracije, izobraževanj ter najemnine (500.000 evrov). Na ZZZS pravne podlage za omenjeno financiranje še nimajo, dobijo jo lahko šele s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2018, o katerem pa vlada še ni odločila.
Tujci bi sodelovali, Slovenci naj se izrečejo
Gregorič, sicer predstojnik kirurškega oddelka centra za napredovalo srčno popuščanje na univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu, je pojasnil, da bodo zdravniki, medicinske sestre ter preostali kadri nastavljeni po normativih, ki so objavljeni v literaturi in veljajo v drugih podobnih centrih. Njegova vloga na inštitutu bo določena kasneje.
Po njegovih zagotovilih sta kirurga Mark Hazekamp iz nizozemskega Leidna in Charles Fraser, ki je pred kratkim odstopil kot dolgoletni šef kirurgije v Texas Children's Hospital, pripravljena pomagati: »Slovenski strokovnjaki pa se bodo verjetno sami izrekli, ali se mu želijo pridružiti.«
Gregorič tako organizacijo zagovarja že več kot deset let: »Gre za strukturo, ki združuje osebje oddelka in omogoča enoten pristop k obravnavi bolnika ter konsenz strokovnih mnenj vseh vključenih strokovnjakov, ki se o zdravljenju otroka prej med seboj posvetujejo. Tak pristop in organizacija sta zasnovana na podlagi struktur iz drugih centrov in institucij po Evropi in Ameriki (Boston Childrens, Texas Childrens, Amsterdam, Gosh v Londonu ...).«
Zdravnica Marjeta Zorc iz Medicorja upa, da bo Gregoričeva zgodba uspešna. Ali bo pri njej sodelovala tudi sama, ni potrdila, je pa povedala, da z Gregoričem veliko sodeluje.
Predvsem od Igorja Gregoriča, slovenskega kirurga v ZDA, je odvisno, ali bo nov inštitut za otroške srčne bolezni zaživel tudi v praksi, kažejo do zdaj zbrane informacije. Foto: Roman Šipić/Delo
Urejanje papirjev
Ustanovitev novega inštituta, samostojnega javnega zavoda, ki bo deloval v prostorih UKC, je najprej povezana z ureditvijo dokumentacije. V prvih dneh se bodo zato opravila vsa dejanja v zvezi z vpisom zavoda v sodni register. Konstituirali se bodo organi zavoda in organizacijske enote, sprejet bo akt o sistematizaciji delovnih mest in akt, ki ureja notranjo organizacijo zavoda. Nato bo svet zavoda na podlagi javnega razpisa imenoval direktorja zavoda za polni – štiriletni mandat, z izbiro pa bo morala soglašati vlada. Petčlanski svet zavoda bo moral biti konstituiran najpozneje do konca julija, ko mora inštitut začeti delovati. Zagonska sredstva za vzpostavitev njegovega delovanja bodo znašala 165.631 evrov. Zagotovljena bodo iz proračuna. Poleg direktorja bo imel inštitut tudi strokovnega direktorja. Aleksandra Stjepanović Vraničar, v. d. direktorice inštituta, bo sodelovala z UKC Ljubljana, kjer je zaposlena 20 let, zadnja leta kot svetovalka direktorja.
Številnim, ki delajo in skrbijo za bolnike s srčnimi napakami, se zdi nenavadno, da jih ni nihče nič vprašal. Ivan Vidmar, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, je v pogovoru za Delo izrazil pomislek, da se je v času, ko je klinični center dosegel dobro sodelovanje s češko bolnico, ministrstvo za zdravje odločilo ustanoviti omenjeni inštitut, in dejal, da ne pozna konkretnih razlogov za tako odločitev.
Pogodba z bolnišnico iz Prage se izteče konec aprila, a jo lahko podaljšajo. Razlogov, da je ne bi, ni, saj so rezultati sodelovanja odlični. Nobeden od otrok ni umrl. V pogodbi je sicer zapisano, da bodo Pražani skrbeli za izobraževanje naših kirurgov, a sta se zdravnika Miha Weiss in Tadeja Kolar odločila, da se ne bosta več izobraževala. Inštitut naj bi bil torej rešitev, ki bo pripomogla k dolgoročni ureditvi situacije.
