Zvonko Fišer ni več v suspenzu

Ljubljana - Čeprav državnotožilski svet še ni potrdil informacije, da je ugodil pritožbi vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zoper suspenz, ki mu ga je izrekel generalni državni tožilec Drago Šketa, se je to zgodilo. Uradno odločitev bo državnotožilski svet sporočil po tem, ko bosta z njo seznanjena Fišer in Šketa, in tudi pojasnil, kako jo utemeljujejo.

Prvi človek tožilstva Šketa je svojega predhodnika Fišerja suspendiral zaradi sodnega postopka, ki zoper njega teče na Okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva leta 2012. Poleg njega je obdolžen tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Zalar in Fišer sta ves čas vztrajala, da je bilo imenovanje Škrleca, ki je bil v tistem času državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, zakonito. A Škrlečevo imenovanje je protikorupcijska komisija označila kot koruptivno in tudi neskladno s tožilskim zakonom.

Okrajno sodišče je sojenje zaradi zlorabe uradnega položaja in pravic začelo prejšnji mesec in takrat je Šketa Fišerja tudi suspendiral. Fišer se je na takšno odločitev pritožil. Razložil je, da domnevno kaznivo dejanje ni bilo izvršeno pri izvajanju kazenskega pregona, temveč pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva, kar je povsem nekaj drugega. Razlika je bistvena, saj prvo zadeva bistvo opravljanja tožilske funkcije, to je kazenski pregon, drugo pa ne.

Gre za primer, ki sega pet let nazaj, ko je Fišer kot takratni generalni državni tožilec leta 2012 tik pred nastopom nove vlade Janeza Janše Boštjana Škrleca imenoval za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Škrlec je bil takrat državni sekretar pravosodnega ministrstva, ki ga je vodil Aleš Zalar, Zalar se je z vrnitvijo Škrleca na tožilstvo strinjal.

»Politični obračun«

To imenovanje je sprožilo vrsto očitkov in postopkov. Zvonko Fišer je ponovil, da je v tem primeru, kot vselej v svoji karieri, deloval v dobro tožilstva. »Očitki, ki v tej zadevi letijo name, so v svojem izhodišču in ciljih politični in namenjeni slabitvi ugleda tožilstva in mene kot nekdanjega generalnega državnega tožilca. Gre za politični obračun in maščevanje. Pristojni so nedvoumno ugotovili, da je kandidat ustrezal vsem pogojem za funkcijo generalnega direktorja tožilstva in da je bil najprimernejši kandidat za to mesto.« Državnotožilski svet je leta 2015 sicer ugotovil, da predlog za imenovanje Škrleca za generalnega direktorja res ni bil skladen s tožilskim zakonom, vendar razrešitve Fišerja ni predlagal, ker da teža kršitev ni bila takšna, da bi terjala takšno ukrepanje.