Fištravec začel predvolilno kampanjo

Maribor – »Da,« je bil danes kratek odgovor Andreja Fištravca na vprašanje, ali namerava prihodnje leto spet kandidirati za mariborskega župana. Pri tem postane razumljivejša napoved številnih projektov, ki naj bi jih začeli izvajati prihodnje leto in ki naj bi precej spremenili podobo mesta.

Da gre predvsem za začetek predvolilne kampanje sedanjega župana, dokazujejo tudi zloženke, ki jih bodo s projekti v nabiralnik dobila vsa mariborska gospodinjstva, tisk in distribucija pa sta stala šest tisoč evrov. Župan zatrjuje, da ne gre za seznam želja, temveč za konkretne načrte z jasnimi finančnimi konstrukcijami, a to velja le za nekaj od 18 projektov, ki bodo končani prihodnje leto, za številne pa ni znano niti, kako jih bodo financirali.

Umetnostne galerije ni na seznamu

Nekaterih pa na seznamu sploh ni. Denimo Umetnostne galerije Maribor (UGM), za katero je Fištravec dejal, da še »ni v takšni fazi, da bi o njej lahko razpravljali«, kar pomeni, da je izpadla iz vseh kombinacij. Podobno je s kopališčem Mariborski otok, ki je prepuščen javno-zasebnemu partnerstvu, in najbolj pričakovanim projektom, ureditvijo Mariborske knjižnice, saj je direktor mestne uprave Simon Štrancar dejal le, da pri »tem projektu aktivno delajo, kaj več od tega pa ne bodo povedali«.

70 milijonov evrov je vrednost naložb, ki jih v mestu napoveduje župan Andrej Fištravec.

O zagotovljenih programih je tako mogoče govoriti le pri obnovi stadiona Ljudski vrt, odru na Dravi, programu Trajnostne urbane strategije, ureditvi Lackove ceste, Malečniškem mostu in cestno-železniškem nadvozu na Ljubljanski ulici. Med obsežnim naborom preostalih projektov so kopališče Pristan, projekt Maribor, Evropsko mesto športa, skate park, obnova promenade v Mestnem parku, revitalizacija Vojašniškega trga s pripadajočimi objekti, Koroška cesta, vinogradniški muzej, energetska sanacija objektov, ureditev industrijske cone Tezno, širitev kanalizacijskega omrežja, Dravska kolesarska pot in podaljšek Ceste proletarskih brigad. In tudi velikopotezna celovita obnova nabrežja reke Drave, ocenjena na 9,5 milijona evrov, ki naj bi obsegala ureditev enega kilometra nabrežja od Studenške brvi do Vodnega stolpa in bi tvorila osrednjo mestno promenado.

Največ denarja za obnovo Ljudskega vrta

Vrednost vseh programov je ocenjena na kar 70 milijonov evrov, od tega naj bi občina prispevala 32 milijonov; 25 milijonov pričakujejo iz evropskih skladov, 12 milijonov od države. V ta namen se bo mesto prihodnje leto pri bankah in državnem proračunu zadolžilo za 11,6 milijona evrov. Največ denarja, 4,7 milijona evrov, bodo namenili za obnovo Ljudskega vrta, 2,8 milijona za knjižnico,1,2 milijona za Koroško cesto, 800.000 evrov za poslovno cono Tezno in 2,1 milijona za projekte Trajnostne urbane strategije.

Kako bo z nadaljnjim občinskim zadolževanjem, je težko napovedati, a verjetno vsako leto ne bo mogoče najemati novih posojil v tako velikem obsegu, da bi zagotovili 32 milijonov za mestno participacijo pri investicijah. Fištravec tega še noče komentirati, po njegovih besedah je občinski proračun potrjen le za prihodnje leto, ki prinaša tudi lokalne volitve, a ne dvomi, da bodo vsi projekti, ki so »največji od prenove Lenta«, v prihodnjih treh tudi izvedeni.