Tiskane izdaje
Kočevje - Kočevski gasilci imajo na ogromnem območju občin Kočevje, Kostel, Osilnica in v delu občine Dobrepolje letno 100 do 130 intervencij. Med njimi so tudi zelo zahtevna gašenja, kot je bilo v primeru požara v industrijskem objektu Tekstilana, v Srednji šoli Kočevje, OŠ Stara Cerkev ali v naravnem okolju Osilnice. Toda občina za izvajanje te obvezne javne službe namenja manj sredstev, kot predlagajo strokovna priporočila.
Verjetno ne bo nič drugače tudi v prihodnjih letih, ko bodo uresničevali Dolgoročni razvojni program gasilstva na Kočevskem v letih 2014-2020. Po priporočilih Gasilske zveze Slovenije naj bi občine za gasilsko dejavnost, ki je obvezna javna služba, namenjale okoli tri odstotke porabe občinskega proračuna. Toda v občini Kočevje, pravi Bojan Kocjan, poveljnik Gasilske zveze Kočevje, so v zadnjih nekaj letih namenjali 1,4 odstotka.
Ta denar so gasilci porabili premišljeno, saj so imeli že za obdobje 2004-2008 program, s katerim so načrtno opremljali društva. Podobno bo tudi z novim razvojnim programom, ki je ocenjen na 950.000 evrov. »Potrebujemo predvsem tehniko,« pravi Kocjan.
V prihodnjih letih bodo društva opremljali s težjimi vozili, ki vozijo vodo, kar je na kočevskem krasu brez vode še kako pomembno. Manjši delež denarja bo namenjen osebni opremi, to je nakupu čelad, škornjev in podobnega ter skupni zaščitni opremi, kot so dihalke.
»S tem programom želimo ohraniti sedanjo pripravljenost enot na primernem nivoju,« pravi Milan Simičič, tajnik Gasilske zveze Kočevje. Ne gre za razkošje, ampak za obnovitev dotrajane opreme in zaščitnih sredstev, s katerimi dosegajo predpisane standarde. Ne gre za nadstandard, ampak v večini primerov predpisano spodnjo mejo.
To pa pomeni, da ne samo v PGD Kočevje, ki spada v prvo kategorijo enot in opravlja tudi druge naloge, kot je reševanje v primeru prometnih nesreč, lahko tudi v drugih gasilskih društvih strokovno in varno intervenirajo v primeru požarov ali naravnih nesreč. Tudi zato, ker je Kočevska velika in je npr. Kočevje od številnih vasi, kot je npr. Osilnica, oddaljeno slabo uro vožnje.
»Razmišljamo tako: če ima društvo 12 ali 14 operativcev, mora imeti tudi štiri člane za delo z dihalnimi aparati,« pravi Simičič: »Želimo, da nivo operativne pripravljenosti enot ostane na primernem nivoju, kot je sedaj.«
