Tiskane izdaje
Trebnje - Trebanjska občina se je namenila kupiti nove prostore za Glasbeno šolo Trebnje v nekdanji upravni stavbi KZ Trebnje. Ker ta ni nova in še niso znani stroški obnove, šola pa niti potem ne bi delovala pod eno streho, so občinski svetniki odložili odločanje o nakupu do seje konec meseca.
Trebanjsko občinsko vodstvo je nove prostore za Glasbeno šolo Trebnje našlo v nekdanji upravni stavbi Kmetijske zadruge Trebnje na Baragovem trgu 3 nasproti kulturnega doma. Stavba je od preselitve KZ v nove prostore v središču Trebnjega pred dvema letoma prazna, v njej deluje le še trgovina s tekstilom. Slaba polovica stavbe, v kateri je tudi Baragova galerija, je v lasti trebanjske župnije in ni predvidena za odkup, kupnina za drugo polovico poslopja s 650 kvadratnimi metri površin je ocenjena na 336.000 evrov. Stanje prostorov in višina vložka v obnovo, da bi bili prostori primerni za pouk, pa še nista znana.
Zadnja priložnost za nakup?
V Trebnjem je pred poldrugim desetletjem propadel načrt o gradnji nove stavbe za potrebe edinstvene galerije likovnih samorastnikov, glasbene šole, ki ima vsako leto okoli 300 učencev, in enega naših boljših pihalnih orkestrov. Galerija je potem dobila prostore v nekdanji Dolenjkini blagovnici, orkester v preurejeni telovadnici nekdanje osnovne šole, glasbena šola pa deluje na treh lokacijah: v osnovni šoli, v Centru za izobraževanje in kulturo ter v poslopju za občinsko stavbo.
Župan Alojzij Kastelic je prepričan, da gre za eno zadnjih ali kar zadnjo priložnost za nakup prostorov, saj da je težko pričakovati, da bi v prihodnje še lahko zagotovili denar v ta namen. KZ je prostore ponudila občini že pred dvema letoma in ravnateljica Glasbene šole Tatjana Mihelčič Gregorčič, ki jo je župan poslal na njihov ogled s strokovnjakom gradbene stroke, se mu je zdela navdušena. Zdaj, ko je pripravljen dokument identifikacije investicijskega projekta, ni navdušenja niti pri ravnateljici niti v občinskem svetu.
Čeprav so prostori v stavbi na Baragovem trgu 3 nekaj kvadratov večji od vseh sedanjih skupaj, bi po besedah ravnateljice Tatjane Mihelčič Gregorčič vanje lahko preselili le dejavnost iz OŠ. Ta bi pridobila le nekaj potrebnega dodatnega prostora za svoje potrebe, Glasbena šola pa bi še vedno delovala na treh lokacijah. Poleg tega niti v novih prostorih ne bi pridobila večjega prostora za komorno in orkestrsko zasedbo, ki ga najbolj potrebuje. Ni ocene akustične primernosti prostorov, svetniki, predvsem iz vrst DROT (Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega) pa pred odločanjem o nakupu pričakujejo tudi, da bo občina pridobila mnenje Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana o primernosti prostorov za predviden nov namen. Po besedah svetnice Špele Smuk jih veseli skrb občine za zavod, vendar je pri naložbi, katere velikost že v osnovi brez prilagoditev ni zanemarljiva, treba upoštevati, ali je smiselna. Nekateri vidijo cenejšo rešitev v ureditvi prostorov nekdanje menze za občinsko stavbo ali v stari šoli, saj so prostori na obeh lokacijah že v občinski lasti in preizkušeni za pouk glasbe, a je sporna njihova velikost.
