Gorenjci zaradi lubadarja bijejo plat zvona

Bled – Lubadar je na zgornjem Gorenjskem letos uničil 265.000 dreves ali 305.000 kubičnih metrov lesa na 750 hektarih, kar je za dobri dve Bohinjski jezeri površine. Gozdarji škodo ocenjujejo na 11 milijonov evrov. Župani občin zgornje Gorenjske zato predlagajo, da bi napad lubadarja zakonsko opredelili kot naravno nesrečo.

Tako obsežnega napada gozdarji ne pomnijo, saj se lubadar na zgornjem Gorenjskem običajno loti do 20.000 kubičnih metrov lesa na leto. Vida Papler Lampe iz blejske enote zavoda za gozdove pravi, da »številke letijo v nebo«, vodja enote Andrej Avsenek pa dodaja, da je na poti do rešitev »morje problemov«.

Naravno domovanje smreke so gorski gozdovi. Pri nas je razširjena tudi v dolinah, kjer je bolj občutljiva in izpostavljena škodljivcem. Lani je bil lubadar aktiven do nadmorske višine tisoč metrov, letos se je pojavljal tudi višje in ni prizadel le gozdov v nižini in dolinah, kjer so za smreko neprimerna rastišča, ampak tudi gozdove na Pokljuki, Jelovici, Mežakli, v Karavankah. Najbolj prizadeto je območje Bohinja, kjer so posekali že 135.000 kubičnih metrov lesa. Na Pokljuki škodo dela še smrekov zavijač, ki za smreko po besedah Papler Lampetove ni usoden, a zmanjša njeno vitalnost in jo oslabi.

Lubadar prehiteva gozdarje

Lubadar se razmeroma hitro razmnožuje, saj se razvojni krog sklene v šestih do osmih tednih, ob optimalnih pogojih pa celo v treh do štirih, zato Avsenek pričakuje, da bo še najmanj dve leti povzročal ogromno škodo v gozdovih, zaradi posekov pa bodo nastajale nove gole površine. Čeprav so letos gozdarji izdali lastnikom gozdov 3900 odločb za posek napadenega drevja in 200 izvršb, 70 gozdarskih ekip pa vsak dan iz gozdov odpelje okoli tisoč kubičnih metrov napadenega lesa, »nas lubadar prehiteva«, pravi Avsenek in izpostavlja, da hitrejšo sanacijo ovirajo številne težave, ne le premalo gozdnih prometnic za spravilo lesa. Razdrobljene gozdne posesti in veliko lastnikov gozdov, solastništvo, dedni postopki, socialni status lastnikov ..., vse to vpliva na odzivnost, pravi Avsenek, ki ob tem opozarja še na težave zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov, omejene pristojnosti ter kadrovske in materialne zmožnosti javne gozdarske službe, usposobljenosti ekip in tehnologije za sečnjo, odkupa lesa ter odnosov med lastniki in izvajalci sečnje.

Primanjkuje sadik

Roman Gašperin z Dovjega je bil lastnik osem hektarov gozda, ki je zdaj uničen – tudi zato, ker do napadenega gozda ni bilo mogoče dostopati s primerno mehanizacijo. Z odvozom lesa je imel polovico več stroškov, kot je zanj dobil, saj je bil primeren le še za celulozo. Dejal je, da gozda sam ne bo zmogel pogozditi. Vida Papler Lampe pravi, da je pogozditve hektara gozda stane 8000 evrov, v Sloveniji pa je zelo malo sadik. Dodala je, da je takšen strošek še vedno precej manjši, kot če bi s pogozdovanjem odlašali in bi morali probleme erozije zemlje, plazenja na strmih terenih reševati s tehničnimi ukrepi, ki stanejo od 80.000 evrov do 100.000 evrov na hektar.

Golosek je v Sloveniji prepovedan, vendar je zdaj novo dejstvo tu in se je nanj treba odzvati, pravi Avsenek. Zato župani občin zgornje Gorenjske predlagajo spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Med naravne nesreče bi uvrstili napade lubadarja oziroma škodljivcev, ki povzročijo večjo škodo, je v imenu županov povedal Stevo Ščavničar, direktor Razvojne agencije Ragor in državni svetnik. S spremembo zakona bi dobili pravno podlago za pospešitev postopkov sanacije, saj bi lahko škoda v nasprotnem primeru v prihodnjih letih še povečala. Postopek za spremembo zakona po nujnem postopku bo Ščavničar sprožil v državnem svetu. Na vprašanje Dela, zakaj na probleme opozarjajo na novinarski konferenci in o tem neposredno ne obvestijo pristojnega kmetijskega ministra Dejana Židana, pa je Avsenek odgovoril, da je blejska enota zavoda za gozdove majhna in zato njihova opozorila pogosto »zvodenijo«.