Gospodarstvo potrebuje dobro delujoče zdravstvo
Zdravstvo potrebujemo vsi, čas je za spoštljiv dialog in jasne rešitve, se je glasila naslovna tematika tokratnega poslovnega zajtrka ljubljanske izpostave Ameriške gospodarske zbornice AmCham v Ljubljani. Zaradi velike krize, v katero tone slovensko zdravstvo, je bilo pričakovati tehtne razprave. Najpomembnejša je bila misel, da je dobro delujoče zdravstvo izjemno pomembno za gospodarstvo, zato ga nikakor ne gre obravnavati zgolj kot strošek.
Četrti največji sistem
Zdravstvo je četrti največji sistem v državi. Ima 45.700 zaposlenih, od tega 8000 zdravnikov, in 15 milijonov kontaktov na leto med bolniki in zdravniki. Porabi 5,5 milijarde evrov na leto. Ima velik pomen za gospodarstvo in ga je treba obravnavati kot servis gospodarske narave, je kot izhodišče za razpravo naštel Janko Burgar iz podjetja Roche, sicer sopredsedujoči komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja pri AmCham v Sloveniji. Na vsakokratnih poslovnih zajtrkih pri AmCham se zberejo tisti, ki so poslovno tesno vpeti v področje, ki ga gostitelj izpostavi kot pomembnega. Trenutek za obravnavo zdravstva je bil po stotih dneh stavke, s katero zdravniki opozarjajo tudi na slabšanje razmer v javnem zdravstvu in potrebo po nujnem ukrepanju, več kot pravi.
Kakšno zdravstvo si želi gospodarstvo?
»Želimo javno, dostopno, v bolnika usmerjeno zdravstvo. Ko pridemo do izzivov, bi jih lahko našteli 50. Največji izziv je sistemski pristop do zdravstva, ki ga zdaj rešujemo parcialno,« je dejal Burgar in kot strateški vodja inovacij v zdravstvu opozoril na največjo napako, ki se ob tej krizi lahko pripeti: da nehamo vlagati v zdravstvo. »Gospodarstvo si želi predvidljivosti. V industriji in gospodarstvu smo najbolj zainteresirani, da zdravstvo dobro deluje,« je dejal.
Trije temelji
Preusmeritev od klasičnega pritoževanja nad stroški, ki da jih imamo z zdravstvom, je poskušal na zajtrku sprožiti hrvaški strokovnjak, prof. dr. Stjepan Orešković, ki predava in raziskuje tudi v mednarodnem okolju. Zdravstvo je znanstveno gledano eden od največjih izzivov povsod, je dejal in spomnil na številne Nobelove nagrajence iz ekonomike zdravstva. Kadar kdo reče, da so rešitve enostavne, gre za populizem, je menil. Najprej je treba vedeti, kaj je sploh res: »V javnosti se pojavljajo neresnice in napačni podatki. Ne morete reševati težave, če ne razumete, kaj rešujete.« Drugič, pomembno je zavedanje, zakaj ljudje nekaj sploh govorijo in ali nameravajo tisto, o čemer govorijo, uresničiti. »Politiki ne bodo nič naredili,« je delil svoje izkušnje. Tretje, kar je poudaril, je vprašanje, zakaj je dobro, da imamo dober zdravstveni sistem. Odgovor se ponuja sam po sebi: »Za ekonomijo in podjetnike je dobro, če je zdravstveni sistem dober.«
Čakalne dobe niso pokazatelj
Kadar zaposleni več let čaka na operacijo, vmes pa je na bolniški, to ni ekonomično, je opozorila prof. dr. Petra Došenović Bonča, specialistka za ekonomiko zdravstva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki pa je v nadaljevanju menila, da čakalne dobe niso več pravi indikator za oceno delovanja sistema. »Nehajmo se pogovarjati o čakalnih dobah. In nehajmo napadati na vseh frontah, ker ne bomo nikamor prišli,« je dejala. »Obupali smo, otopeli in čakamo, da se bo vse samo razrešilo,« je potožila.
Trije zakoni v pripravi
Ali vemo, kaj nas čaka prihodnji dve leti? Ministrstvo za zdravje pripravlja vsaj tri zdravstvene zakone: zakon o kakovosti, zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, je naštela prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica pri prvih dveh sodeluje, pri tretjem pa ne, čeprav bi jo po zakonu ministrstvo moralo vključiti. Upa, da bodo spremembe, ki jih ministrstvo pripravlja, na zdravstvo vplivale pozitivno. A na vsakem koraku se čuti kadrovski primanjkljaj.
Pomanjkanje vseh kadrov
V tujino je odšlo deset odstotkov zdravnikov, podatkov, koliko jih odhaja v zasebni sektor, pa zbornica nima. »Tam izvajajo manj pomembne storitve, medtem ko v javnem zdravstvu ponekod ni več mentorjev, ki bi mlade učili in prenašali svoje znanje. To je počasna erozija intelektualnega potenciala, ki ga predstavljamo zdravniki,« je dejala. Vsekakor bi bilo treba zadržati kader, ki oskrbuje paciente v najtežjih, torej urgentnih stanjih, je poudarila.
Zdravstvo gre obravnavati kot servis gospodarske narave.
Ni ekonomično, če zaposleni več let čaka na operacijo.
V javnem zdravstvu ponekod ni več mentorjev, ki bi učili mlade.
Kadrovske težave so zaradi nizkih plač vseobsegajoče: UKC ne more več pridobiti dobrih informatikov, pravnikov, kuharic, je navedel doc. dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana. »Sestre odhajajo v referenčne ambulante. Ali je za bolnika, ki potrebuje intenzivno nego, dobro, da sestra, ki je usposobljena za intenzivno nego in bi zanj tam lahko skrbela, dela v referenčni ambulanti in svetuje, kako naj ljudje živijo?« se je vprašal.
O zdravstvu bi lahko razpredali ves dan, ves mesec in vse leto, kar počnemo v Sloveniji brez premora, a tudi brez rešitve že vsaj 20 let. Kot je dejal dr. Orešković, zgolj pogovori ne rešijo težav, treba je tudi kaj narediti.
