Gradbeni inženir krajanom Strug: Preselite se!

Državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da se bo zagotovo selilo 10 hiš, celoten spisek bo znan do 17. novembra.
Fotografija: Krajani Strug so nedvoumno izvedeli, da je bivanja v središču njihovega zaselka konec. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Krajani Strug so nedvoumno izvedeli, da je bivanja v središču njihovega zaselka konec. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Krajani zaselka Struge v občini Luče so na današnjem zboru krajanov slišali, da se bodo morali zagotovo preseliti prebivalci desetih hiš, spisek vseh, predvidenih za selitev, bo znan do 17. novembra.

image_alt
V obnovo brez novih davkov za prebivalce

Poleg plazu, ki ga je veliko že splazelo v Savinjo, hiše namreč ogroža še več drugih plazov. Analizo plazu bodo kljub temu naredili, a te ne bodo dobili hitro, prav tako pa ni pričakovati, da bi prišli do kakšnih drugih ugotovitev, kot je ta, ki jo že imajo. Da je bivanja v Strugah najbrž konec.

Geologinja Katarina Žibret je krajanom pojasnila, da je tovrstne plazove, kakršen je ta nad zaselkom, težko varovati: »Edina opcija je, da se ga ne spodjeda. Tudi če naredimo oporne zidove, lahko splazi na vrhu. Ne moremo cele občine pozidati z 80 metri podpore. Prav tako pa ne moremo napovedati, ali se bo plaz sprožil ob naslednjem deževju ali čez 10 let.« Analizo plazu bodo vseeno naredili, a direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je dejal, da po njej ni pričakovati drastičnih sprememb.

Gradbeni inženir Janko Logar je na vprašanje krajana, ali bi se vendarle dalo zavarovati plaz, dejal, da se da vse, a da bi verjetno morali odpeljati pol hriba. Spomnil je, da so Macesnikov plaz v občini Solčava sanirali dvajset let. Dodal je, da v nekem razumnem času na tem območju ne morejo zagotoviti varnosti, ki jo ima povprečen Slovenec in opozoril: »Klimatologi pravijo, da bo tovrstnih dogodkov več in da bodo pogostejši. Vodarji pravijo, da to, kar je bilo avgusta, sploh ni bilo najhujše.«

Poleg plazu, ki ga je veliko že splazelo v Savinjo, hiše ogroža še več drugih plazov. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Poleg plazu, ki ga je veliko že splazelo v Savinjo, hiše ogroža še več drugih plazov. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Za nedvoumne odgovore

Po govorih strokovnjakov je bilo razumeti, da je možna le izselitev, a krajani so to hoteli slišati jasno in glasno ter predvsem nedvoumno. »Samo povejte nam. Umiranje na obroke je katastrofa. Huje je kot enajst ur v hudourniku, ko si v adrenalinu. Ampak ta po treh mesecih upade. In po tistem, ko sem se s strehe reševala, sem še spala, zdaj pa ne spim več. Če bi nam pred dvema mesecema rekli, da gremo, bi bilo lažje,« je dejala Marija Škrubej. Ko še vedno ni bilo odgovora, je bila še bolj jasna: »Hočem odgovor, ali gremo ali ne.«

Logar je bil iskren: »Mislim, da ste dobili zelo jasen odgovor že večkrat. Preselite se!« Državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da so jim že na prvem sestanku povedali, da je plaz prenevaren in da sprememb ni pričakovati: »Takrat smo vam lahko samo svetovali, ker nismo imeli zakonodajne podlage. Zdaj je to v zakonu, Struge so uvrščene na seznam območij oziroma hiš za izselitev in nadomestitveno gradnjo. Vaše bivanje tu je namreč nevarno. Možnost, da bi tu varno živeli, je malo verjetna.«

Vodja tehnične pisarne Blaž Dolinšek je bil bolj natančen: »Kjer ne bomo mogli zagotoviti varnosti, bo nujna izselitev. Katere vse bodo te hiše, še ne moremo reči. Za vsako hišo bo narejena ekspertiza. V središču Strug bo treba seliti vse, to že vemo.«

FOTO: Špela Kuralt/Delo
FOTO: Špela Kuralt/Delo

Težke zgodbe

A čakanje, čeprav »le« še do 17. novembra, je nevzdržno, je pojasnila Marija Kosmač. Hiše njene družine ne ogroža plaz, ampak bližnji hudournik: »Boljše bi bilo, ko bi umrla. Jaz sem plavala v kevdru, mož je plaval skozi okno. Komaj smo se rešili. Zdaj pa stojim pred hišo in prosim Boga, da naju vzame. Kaj naj naredimo, če nimamo nobenih odgovorov?« Njen je sin je dodal: »Centralna stane 15.000 evrov. To je preveč, če bomo morali oditi.«

Zagotovo se bo moral izseliti mladi par, ki je hišo kupil šele pred sedmimi leti, obnovila sta jo letos. Ko je geologinja razlagala, kje vse so se začeli prožiti plazovi, ker največji še zdaleč ni edini, sta vprašala, kaj to pomeni za njuno hišo. Geologinja Žibretova pa ni dala upanja: »Ta hiša je že bila zgrajena na starem plazu. Tu bi bila najboljša rešitev selitev.«

Selitve

Nekateri o selitvi (še) ne zmorejo razmišljati. Tu so bili vse življenje, vložili so preveč. Ne le denarja. Te hiše so bile dom. Od katerega se bodo morali posloviti v treh mesecih, ko bodo dobili sklep o izselitvi. Lahko se bodo odločili za nadomestitveno ali nadomestno gradnjo, lahko bodo vzeli odškodnino ali sami poiskali nepremičnino, ki jo bo zanje odkupila država. Da gre kljub vsemu vse prepočasi, je povedal krajan Božo Robnik: »Tu je slabše kot leta 1990! Takrat se je po treh mesecih že gradilo. A že imate parcele? Ker če se bom v petih letih selil, vas povabim na želodec.« Šefic je z nasmehom sprejel povabilo: »Ne v petih, v dveh letih mora to biti narejeno! Zakon predvideva tudi hitrejše postopke.«

Preberite še:

Komentarji: